Ste vedeli, da veliki in okorni povodni konj teče hitre od človeka in da kolibriju srce med letenjem utripne večkrat kot človeku v vsem dnevu? Kaj pa, da vas kraljevska kobra lahko useka na razdalji 2 m, dvogrbi velblod pa lahko zdrži brez vode tudi do tri tedne?
Vse to so resnični super junaki, ki jih ni ustvarila kreativna domišljija risarja stripov, temveč vseprisotna modrost matere narave.
Narava ljubi pestrost!
Od takrat, ko se je pred okoli 3,5 milijarde let rodilo življenje v oceanih, se je do danes razvejilo v praktično nepregledno paleto različnih oblik in se razširilo v vse kotičke našega planeta. V vsej tej pestri množici različnih živali, ki naseljujejo tako kopno kot morje, pa danes poznamo nekaj pravih velezvezdnikov, ki se ponašajo z neverjetnimi sposobnostmi, izjemnimi telesi in osupljivim načinom življenja.
Ljudje danes poznamo več kot 1,5 milijona različnih vrst še živečih živali, od katerih so nekatere mikroskopsko majhne, spet druge pa celo večje od manjše družinske hiše. Živali je skratka toliko, da smo se ljudje domislili prav posebne veje biologije, ki je posvečena prav njihovemu razvrščanju v skupine glede na skupne lastnosti. Tej veji pravimo taksonomija.
To presenetljivo raznovrstnost živalskega sveta lahko pripišemo posledici evolucije. Ali kot zapišejo avtorji čudovite velike knjige Super narava, ki je pred dnevi izšla v založbi Mladinske knjige: »Živa bitja se v mnogih generacijah postopno spreminjajo ali prilagajajo, da so primernejša za življenje v svojem okolju. Tiste živali, ki se jim ne uspe prilagoditi izumrejo. Ta proces sprememb se imenuje evolucija in je povzročil osupljivo pestrost živali, ki jih vidimo danes.«
Zmagovalci evolucije
Dejstvo je, da se s staršev na potomce običajno dedujejo določene značilnosti živalske vrste, zaradi česar so mlade živali videti podobne svojim prednikom. Ker pa postopek prenašanja lastnosti ni popoln, se vsake toliko zgodi, da se pri mladičih razvijejo tudi nove značilnosti, od katerih se nekatere izkažejo kot koristne za preživetje posameznika, medtem ko mu druge lahko tudi škodijo.
»Če je nova značilnost koristna – kot je boljša varovalna barva kožuha -, bo ta žival verjetno živela dlje in uspešneje ter imela več mladičev, ki bodo prav tako imeli to koristno lastnost.«
Za preživetje vrste pa niso pomembna zgolj takšne naključne izboljšave, temveč tudi sposobnost hitre prilagoditve na spremembe v okolju. Slednje med drugim ni šlo najbolje od rok dinozavrom, ki jih je presenetila sprememba okolja po velikanskih ognjeniških izbruhih in trkih meteoritov. In pri tem še zdaleč niso bili edini. Še več. Danes velja, da je kar 99,9 % vseh živalskih vrst, kar jih je kdaj živelo, že izumrlih. Neverjetno, kaj?
Danes še živeči 0,1 % vseh živalskih vrst, kar jih je kdaj na Zemlji živelo, se ponaša z vse vrstami oblik in velikosti. Trenutni zmagovalci evolucije so tako veliki in majhni, dlakavi in luskasti, močni ali zelo trdoživi, gibčni ali močnega ugriza. Vsako od njih torej odlikuje nekaj dovolj izjemnega, da ji to omogoča preživetje na modro-zelenem planetu.
7 manj znanih super junakov!
V nadaljevanju bomo nanizali nekaj najbolj nenavadnih živalskih primerkov super zvezdnikov, ki premorejo skorajda nadnaravne sposobnosti in lastnosti.
1. Večno mladi Aksolotl
Ne poznate tega komaj 30 centimetrov dolgega močerada, ki se je sposoben v nedogled obnavljati in pomlajevati? Ta v jezerih in odtočnih kanalih živeča živalica nikoli v resnici zares ne odraste, saj do konca življenja zadrži svoje resasto oblikovane škrge. In če ga v njihovem od 10 do 15 let dolgem življenju kdaj zaskoči čaplja in mu odtrga repek ali nogico, mu na istem mestu kmalu zraste nov, identičen ud.
2. Bazilisk, ki zna hoditi po vodi
Ta simpatični, do 90 centimetrov dolgi kuščar živi v poplavljenih gozdovih, kjer nanj z dreves in v vodi preži veliko plenilcev. In ker je v takšnih okoliščinah najhitrejša pot za pobeg dir po dveh nogah čez vodno gladino, tem kuščarjem z razlogom rečejo tudi kuščarji 'Jezusa Kristusa' (po svetopisemski zgodbi o Jezusovi hoji po vodi). Bazilisku ta nenavadna sposobnost med drugim uspeva zaradi njegove hitrosti, pa tudi zaradi posebno prilagojenih stopal, ki so nenavadno velika, vsak njihov prst pa je obdan s kožno gubo. Ko teče čez vodo, se gube razprejo, mehurčki, ki se ustvarijo pod njegovimi stopali, pa mu pomagajo, da se obdrži na gladini.
3. Kameleonska hobotnica
V naših krajih povsem neznana vrsta hobotnice Thaumoctopus mimicus, ki so jo odkrili leta 1998 (vrsto je ljudem očitno izdal njen najmanj vešči posameznik), ima prav zares izjemne kamuflažne lastnosti. Sposobna je namreč tako posnemati druge morske živali in se v trenutku preoblikovati iz ene v drugo ter ob tem celo spreminjati barve, da zlahka pretenta številne plenilce. Najprej je videti kot lebdeča meduza, da bi se že naslednji trenutek ne zvila kot morska zvezda. Če je nevarnost še posebno velika, pa se bo znala preobraziti tudi v smrtonosno morsko kačo ali bodiko – in to v manj kot 10 sekundah.
4. Dolgoživa želva
Velikanske želve z otoka Aldabra v Indijskem oceanu živijo tako počasi, da neredko dočakajo 200 in več let. Ti počasne rastlinojede plazilce varuje pred plenilci močan in koščen oklep, v katerega se lahko skrije, dokler nevarnost ne mine.
5. Kljunašev nos kot radar
Kljunaš je tista nenavadna živalica, za katero mnogi pravijo, da se jim zdi, kot bi bil sestavljen iz delov različnih živali. Njegov rep je podoben bobrovemu, stopa s plavalno kožico so odlična za plavanje, njegov občutljiv kljun pa mu pomaga najti plen v kalni vodi. In prav zaradi slednjega smo ga tudi uvrstili na naš seznam super junakov. Kljunašev kljun je namreč tako gibek, mehak in občutljiv, da z njim zazna premike tudi najmanjših živali in celo električne dražljaje v njihovih mišicah. Ko kljunaš obrača glavo na eno in drugo stran, zbira vse te signale iz prostora okoli kljuna in ustvari zemljevid dražljajev, po katerem odkrije smer in oddaljenost hrane.
6. Tarzij, ki neslišno govori
Ne le, da ta majcena opica lahko skoči 70-krat dlje od svoje telesne dolžine, ampak ima tudi neverjetne glasovne in slušne sposobnosti. Tarziji so se namreč sposobni oglašati s tako visokim (ultrazvočnim) cviležem, da jih ne slišijo ne ljudje in ne plenilci.
7. Neslišna napadalka
No, za to izjemno super junakinjo pa ste verjetno že slišali. Vendar pa, ali ste vedeli, da ima pegasta sova sposobnost, da odkrije miš v popolni temi, se nanjo spusti in jo nato še z neverjetno natančnostjo ujame? Kaj pa to, da je vse to sposobna storiti povsem brezšumno? Tako tiho letenje ji omogoča, da pozorno posluša in se usmeri na miš, ki je skrita pod plastjo trave ali snega. To ji omogočajo njena široka krila, ki so tako dobra za ustvarjanje vzgona, da sovi ni treba pogosto mahati z njimi. Peresa so krog roba mehko zaobljena, da še dodatno pridušijo vsak zvok udarjanja kril.
Za več odgovorov na vprašanja, med katerimi so gotovo tudi ...
- Katera žival ima najmočnejši ugriz?
- Zakaj je gepard najhitrejši tekač?
- Katera žival ubije že z dotikom?
Priporočamo!
Knjiga SUPER NARAVA predstavlja 100 osupljivih živalskih vrst, ki so med NAJHITREJŠIMI, NAJMOČNEJŠIMI, NAJBOLJ SMRTONOSNIMI, TRDOŽIVIMI, SLUZASTIMI, SMRDLJIVIMI in NAJHRUPNEJŠIMI bitji, kar jih je. Čudovite slike in neverjetni podatki razkrivajo prave pošasti, vzornike, zvezdnike in rekorderje živalskega sveta, kakršnih še niste videli.
Knjigo lahko prelistate na spletni povezavi Super narava!
Novo na Metroplay: Aljoša Bagola in Matej Šarc│1, 2, 3 ... bis! Podkast Slovenske filharmonije
