8 najbolj pametnih živali na svetu!

Najbližje so nam opice, s katerimi si delimo 98 odstotkov DNK in ki že dolgo veljajo za naše najbližje živeče sorodnike. A to ni vse, presenetljivo veliko naših miselnih vzorcev je podobnih odzivom še drugih živalskih vrst.

Ocenjevanje inteligence živali ni lahka naloga. Ni dovolj, da jih pritegnemo k testom z več rešitvami in ocenimo izbrane odgovore. Znanstveniki že desetletja iščejo metode, s katerimi bi lahko zanesljivo ločili seme od plev, raziskovalci pa bodo še veliko let skrivaj opazovali živali v divjini in beležili njihovo obnašanje. Tako bodo pridobili še boljši vpogled v njihovo življenje; ugotovili bodo, kako se učijo, kako rešujejo težave in kako sprejemajo odločitve. Šele s kombinacijo laboratorijskega in terenskega dela bomo natančno spoznali, kaj vse živali zmorejo.

Veliko živali se lahko postavi z bistrostjo in željo po učenju, malo vrst pa se ponaša z inteligentnimi rešitvami. Sposobnost, da prikličejo izkušnjo iz spomina zato, da sprejmejo pomembno odločitev za sedanjost in prihodnost, je dana redkim. Pridružite se nam in predstavili vam bomo osem najbolj pametnih živali. Presenetila vas bosta tako njihov um kot podobnost z našim razmišljanjem.

Ključ do podrobnega spoznavanja živali in njihovega vedenja so metode opazovanja in znanstvenih raziskav.

Strokovnjaki že stoletja iščejo poti, da bi se čim več naučili o živalih in spoznali njihove intelektualne sposobnosti. Eden izmed motivov za tolikšno radovednost je primerjava, radi bi namreč določili mejnike, zaradi katerih se razlikujemo od živali. Človeštvo od živalskega sveta najbolj očitno ločijo napredni miselni procesi. Za boljše razumevanje sveta okrog nas smo zmožni prepoznavati lastne napake in povezovati znanje z novimi podatki. Sposobni smo torej reševati težavne naloge in se hitro prilagoditi spremenjenim okoliščinam. Čeprav je bilo že davno dokazano, da smo si različni, primerjava z živalmi kaže, da imamo pri intelektualnih sposobnostih tudi veliko skupnih točk.

Omenili smo že, da raziskovanje inteligence pri živalih ni preprosto. Znanstveniki so za to polje raziskovanja izbrali termin kognitivni svet živali in ga namenili mentalnim zmožnostim živalskih vrst.

V raziskave so zajeli različne sposobnosti: pozornost, spomin, presojo, razumevanje, sklepanje, reševanje problemov, odločanje in jezik oziroma komunikacijo. Pri preverjanju znanja pri živalih so iskali predvsem dokaze, primerljive s človekovim procesom razmišljanja. Inteligenca pri živalih bode v oči, ko gre za življenjske odločitve, na primer iskanje hrane, izogibanje plenilcem, orientacijo v okolju in iskanje primernega bivališča. Raziskovalci so upoštevali še številne druge dejavnike mentalnih sposobnosti, do katerih so prišli tudi pri delu v laboratoriju. S tega zornega kota so se poglobili v učno sposobnost živali, nagonske reakcije, ekologijo in celo psihologijo.

Kot pozitivno znamenje inteligence pri živalih so strokovnjaki ocenili tudi samozavedanje. Pri ljudeh samozavedanje označuje zavestno prepoznavanje lastnih čustev in značaja, zraven spadajo tudi domneve, kako nas vidijo in dojemajo drugi. Povsem razumljivo je, da je testiranje teh lastnosti pri živalih skoraj nemogoče, ker pač nimamo nobene otipljive enote za merjenje čustev. Znanstveniki si zato pomagajo s tako imenovanim testom pred ogledalom.

S preizkusom najprej preverjajo, ali so živali sposobne v ogledalu prepoznati lastno podobo. Potem ogledalo umaknejo, živalim pa spremenijo podobo in jih 'naličijo'. Z barvo označijo del glave (na primer obrv ali zgornji del ušesa) in pozorno spremljajo reakcijo živali, ko se spet postavi pred ogledalo. Kadar žival prepozna razliko, ji strokovnjaki pripišejo sposobnost samozavedanja. Preizkus je uspešno opravilo malo predstavnikov živalskih vrst, med uspešnimi pa so bili tudi šimpanzi, orangutani, delfini in sloni.

Živali so dovzetne za pogojno učenje po principu asociacij. Tak primer je razmerje akcija-nagrada (hrana). V naravi si hitro zapomnijo, kje so našle hrano in se tja vračajo po še. Tovrstno ponavljanje vzorca se uporablja tudi v laboratoriju: želeno vedenje raziskovalec nagradi s priboljškom. Nagrajevanje živali v raziskovalne namene resda ni enako principu v naravi, a so ga živali sprejele in se hitro učijo.

Mladiči, ki odraščajo v večji, družinski skupnosti (sloni, delfini) se učijo tudi od starejših in jih posnemajo. To je učenje z opazovanjem. Izrazito in pomembno je predvsem v skupinah živali, ki uporabljajo orodje, saj tako starejši prenašajo znanje na mlajši rod. Nekaj posebnega so delfini, saj so zmožni svoje znanje posredovati drugim. Veliko pliskavko so v treh tednih ujetništva naučili, da se je dvignila na gladino in 'hodila' po vodi z repom. Ko so jo izpustili in se je vrnila v naravno okolje, je naučeni trik prenesla drugim delfinom in tudi njih naučila pridobljene spretnosti.

Ugledne opice

Opice še niso pripravljene, da bi kot v filmu Planet opic prevzele vodilno vlogo na Zemlji, a so brez sence dvoma med najbolj pametnimi živalmi, kar jih poznamo. Najpogosteje obravnavana vrsta so šimpanzi. Z raziskavami so želeli odkriti, kako blizu so ljudem po intelektualni plati.

Izsledki testov so bili za čisto petico: opice so dokazale, da so sposobne reševati zapletene probleme, da so vešče sprejemanja odločitev in da si v naravi pri iskanju hrane pomagajo z orodjem. Navdušile so še z odličnim spominom − šimpanze in ljudi so po nekaj letih breztežav prepoznale. Opice v ujetništvu so lahko z znakovnim jezikom in leksigrami komunicirale z ljudmi in jim celo izražale svoje zamisli.

Zanimivo: z šimpanzi imamo 99% skupnih genov.

Klepet opic

Allen in Beatrix Gardner sta se leta 1967 lotila kognitivne raziskave s šimpanzinjo Washoe. Po spodletelem poskusu, da bi jo naučila govoriti, sta poskusila z znakovnim jezikom. Učenja sta se lotila enako, kot bi imela pred seboj otroke. Za nameček sta se povsem izognila glasovni komunikaciji. Washoe se je naučila 130 znakov in jih je povsem obvladala. Še več, svoje znanje je prenesla na sina Loulisa. Za tem poskusom se je zvrstilo še mnogo drugih in veliko šimpanzov se je za komunikacijo z ljudmi naučilo uporabljati znakovni jezik. Pozneje so dodali še uporabo leksigramov (znakovna pisava).

Pujsi

Prašiči so ena od najbolj napačno razumljenih živalskih vrst. Kljub drugačnemu videzu so pametne in čiste živali, kar so dokazali v številnih znanstvenih preizkusih. Ugotovitve raziskav so pokazale, da so pametni kot triletni otroci! So neverjetno dobri učenci in se odzivajo na svoje ime. Sposobni so se naučiti različnih nalog in trikov, celo igranja video igric! Prašiči so izjemno socialne živali in se med seboj 'pogovarjajo' z različnimi toni kruljenja in cvileža. Svinja svojim mladičem med odraščanjem celo prepeva. Za nameček imajo odličen dolgoročni spomin in zelo dober občutek za smer. Zapomnijo si, kje je hrana in se znajo vrniti domov tudi nekaj kilometrov daleč.

Zanimivo:  30. je število pujsov, ki jih pujs zlahka prepozna

Podgane

Podgane so zaradi inteligence in učnih sposobnosti pri znanstvenikih že desetletja nadvse priljubljene. Na splošno nezaželeni glodavci slabo vidijo, so pa nadarjeni za hitro reševanje zapletov. Imajo odličen spomin in si z lahkoto zapomnijo pot do vira hrane. Po značaju so podgane družabna bitja, hitro vzpostavijo prijateljske vezi s človekom. Lahko jih je dresirati in naučiti različnih trikov, dojamejo tudi, da smo jim dali ime, in se nanj odzivajo, ko jih pokličemo. Gambijske podgane vrečarice so celo naučili, da so z visoko razvitim vonjem uspešno odkrivale zakopane mine.

Zanimivo: 2g je celotna teža možganov od podgane.

Vrane

Vrane zanesljivo vedo, zakaj imajo možgane − da jih uporabljajo. So prebrisane in domiselne živali, ki so se vešče prilagodile okolju. V urbanih naseljih, na primer, znajo izkoristiti, kar se jim ponuja. Lupinaste plodove postavijo na cesto ter počakajo, da čez njih zapelje avto in zlomi trdo lupino. Ne boste verjeli, celo počakajo na zeleno luč, preden stopijo po prigrizek! Pa to še ni vse. Imajo izvrsten spomin in si zapomnijo človeške obraze, če so užaljene, znajo tudi kuhati mulo. Med seboj živahno komunicirajo in si izmišljajo zabavne igre. Še zlasti ko poskušajo pred drugimi skriti hrano, ki jo bodo pojedle pozneje.

Zanimivo: Številka, do katere znajo vrane šteti je 7.

Sloni

Za slone velja, da nikoli ničesar ne pozabijo, pa vendarle dolgoročni spomin ni edina lastnost, zaradi katere so ti nežni orjaki tako pametni. Raziskovalci so z znanstvenim opazovanjem dokazali, da se sloni zavedajo samih sebe, da so sposobni reševati težave in da so kultivirani. Obvladajo koordinacijo, v okolju znajo poiskati orodje in ga uporabiti, da pridejo do hrane. Rezultati raziskav so postregli še z nekaj osupljivimi ugotovitvami: sloni pri ljudeh razločijo različne jezike, zmožni so presoditi starost in spol ljudi, iz človekovega glasu pa lahko razberejo razpoloženje in vedo, ali jih oseba ogroža. Sloni v ujetništvu so pokazali zanimanje za glasbo, nekateri 'razumejo' barve in jih privlači umetnost!

Zanimivo: Število dotikov in vidnih signalov, ki jih uporabljajo sloni je 160.

Delfini

Ni skrivnost, da so delfini najbolj inteligentne živali v oceanu. Tako kot človek se tudi ti ljubki morski sesalci zavedajo samih sebe. Hitro se učijo, vse izkušnje delijo s pripadniki skupine in prenašajo znanje iz roda v rod. Zaradi takšnega 'izobraževalnega' sistema so si pridobili svojevrstno obnašanje. Prvi vtis, ki ga zbujajo delfini, je igrivost. In prvi vtis pri njih ne vara. Življenje jemljejo z vesele plati, kot bi bilo ena sama dolga zabava. Ne izpustijo nobene priložnosti za igro. Za zabavo skačejo iz vode na nešteto načinov, se lovijo med seboj in preskakujejo drug drugega. Radi nastopajo in priložnostnim gledalcem z veseljem postrežejo s svojimi akrobacijami. Celo iskanje hrane se jim zdi zabavno in ga spremenijo v igro, potem pa hrano nesebično delijo z drugimi v skupini. Razmišljajo hitro in kreativno, imajo izvrsten spomin in se med seboj sporazumevajo z zvočnimi signali.

Zanimivo: Delfini drug drugega prepoznajo kljub dolgi odsotnosti (30 let in več).

Veverice

Bistre veverice odlično obvladajo varljive manevre. Ozimnico bodo pazljivo spravile. Če bodo opazile, da so pod budnim očesom morebitnega kradljivca, se bodo samo pretvarjale, da skrivajo hrano in malopridneža uspešno zavedle. Veverice so še ena živalska vrsta z odličnim spominom, in ker ne pozabijo minulih izkušenj, znajo tudi načrtovati. To so pomembne lastnosti za preživetje, saj zimske zaloge varno spravijo in si skrivališča tudi zapomnijo. Znajo tudi posnemati vedenje drugih. V Kaliforniji so našli veverice, ki so se namerno navzele vonja klopotač in se tako zavarovale pred sovražniki. Domiselno, mar ne?

Zanimivo: Poznamo 285 veveričjih vrst.

Hobotnice

Hobotnice se zdijo kot ustvarjene za reševanje problemov. Ko je šlo za inteligenco, so bili ti mehkužci dolgo prezrti, raziskave pa so pokazale, da so bistri, iznajdljivi in navihani. Imajo kratko- in dolgoročni spomin, so hitro učljivi in so se z vajo naučili ločevati obliko od vzorca. Največja in za preživetje pomembna lastnost hobotnic je, da se odločajo hitro in pogosto odkrijejo izjemne rešitve. Vedno najdejo pot iz zaprtih prostorov, odlično se znajdejo v kaotičnih razmerah in spretno odprejo kozarec z vloženo hrano.

Zanimivo: 3 je število src pri hobotnicah.

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ