Nove raziskave so odkrile, da so privlačni moški bolj sebični kot njihovi vrstniki, ki so manj obdarjeni z lepim videzom. Ta ugotovitev podira sanje žensk, ki si želijo najti svojega prijaznega in popolnega Adonisa.
Psihologi z londonske univerze Brunel so s tridimenzionalnim skenerjem premerili telesa 125 moških in žensk in preračunali tradicionalno privlačne značilnosti, kot so vitkost ter razmerje med pasom in boki (slednje velja za ženske). Nato so testirali osebnost posameznikov, pri čemer so se osredotočili na sebičnost in neenakost, ter nazadnje opravili še poskus, povezan z odnosom do denarja. V središče postavili njihovo pripravljenost, da delijo denar in bogastvo.
»Rezultati so potrdili naše upravičene sume in pričakovanja. Lepi, očesu privlačni moški niso naklonjeni ekonomski in socialni enakosti, so bolj pristranski in sebični ter manj navdušeni nad enakopravnostjo,« je povedal vodja raziskave dr. Michael Price.
Raziskovalna ekipa je zbrala tudi skupino tako imenovanih »ocenjevalcev«, katerih naloga je bila, da so ocenili privlačnost udeležencev. Člane druge skupine so prosili, da ocenijo, kako se po njihovem mnenju videz odraža v resničnem življenju. Menili so, da so bili lepši posamezniki po značaju miselno manj naravnani k enakopravnosti.
Medtem ko so te ocene veljale za moške udeležence študije, je raziskovalce presenetilo, da lepe ženske niso bile bolj sebične od povprečnih. To ne pomeni, da so lepotci posebej naravnani k zoprnem, neprimernem obnašanju, ampak da se preprosto niso zmožni meniti za nikogar drugega kot zase. Bravo, fantje!
»Ženske imamo seveda rade lepe fante. Bolj kot so privlačni, bolj nam padejo v oči in žgejo očesno mrežnico tako močno, da nas oslepijo. Posledično spregledamo njihove vsebinske pomanjkljivosti. Morale bi se večkrat opomniti, da je vizualna privlačnost oblika tančice, ki zamegli pogled. Krive smo, ker zaradi videza zamižimo pred osebnostnimi napakami,« je zapisala blogerka Kitty Salt, specialistka za zmenke.
Privlačnost, ki jo zaznavamo kot moč, izhaja iz časa naših davnih prednikov, ki so domnevali, da telesno močni ali mogočni ljudje lažje dosežejo, kar želijo. S tem so si namreč povečali pogajalsko moč v življenju (preživetje) in socialnih odnosih (družbeni položaj). Naravne lastnosti (moč, razvojna stabilnost) so jim krepile željo po uspehih, zmagah. Neenakomerno ravnovesje se je obrnilo na stran neenakosti, ki jim je dobro služila, zato so jo spodbujali, medtem ko so povprečni Janezi bolj težili k enakosti.
Čeprav je bila v zgodnjih civilizacijah moč (in z njo neenakost) med moškimi bolj cenjena kot pri ženskah, to ne pojasnjuje, zakaj so moški še vedno bolj nagnjeni k podpori neenakosti kot ženske. »Ne verjamem, da imamo dovolj trdne temelje za špekulacije, a vendarle drži, da ljudem, ki so po videzu bolj privlačni, ni treba vložiti veliko truda, saj se jim že v izhodišču kot vrlina pripisuje višja vrednost zaradi lepega videza,« je povedal Price.
To seveda še ne pomeni, da smo razkrinkali zlorabo spolne privlačnosti in odpravili krivico. »Najboljši način, da ljudem pomagamo premagati pristranskost, je, da jim pomagamo dojeti, da so pristranski,« svetuje dr. Price.
Morali bi ozavestiti, da je vse, kar ohranja socialno neenakost in se izrablja za osebne koristi, nesprejemljivo. Z znanstvenimi dokazi o narcisizmu privlačnih ljudi in z nedavno študijo o samozadovoljstvu lepotcev, brezbrižnih do drugih, smo pridobili znanje in z njim potrebno orodje za boj proti tej krivici. Za začetek se jim lahko izognemo v širokem krogu.
»Bolj ko gledamo, manj vidimo,« je še opozorila Kitty Salt in namignila, je seveda težko odtrgati oči od lepih stvari in ljudi. Lepo je pač prijetno, vsaj za nekaj časa. A če resnično želite kaj spremeniti, ali morda celo postati borec za družbeno svobodo in pravičnost, si družbe ne iščite v telovadnici in fitnesu.
Vir: Daily Beast
Novo na Metroplay: Kristijan Crnica - Kikifly o glasbenem ustvarjanju, izzivih in prav posebni tetovaži
