Zakaj toliko žensk nasprotuje feminizmu? Razlaga psihologinje!

Zakaj toliko žensk nasprotuje feminizmu? Razlaga psihologinje! (foto: Profimedia) Profimedia
2. 7. 2017

Marsikdo bi pomislil, da je seksizem stvar preteklosti, a jasno je, da ni tako. Mediji so Hilary Clinton pogosto kritizirali kot slabo mamo, britansko premierko Thereso May označujejo za hladno, Margaret Thatcher pa so pogosto imenovali "železna lady" in jo označevali za sicer sposobno, a hladno osebo. Takih in podobnih primerov je še veliko.

Tudi feministke pogosto vidijo v podobni luči. Ampak zakaj, če si navsezadnje prizadevajo za enakost spolov? Morda zato, ker je tudi to vpeto v bistvo seksizma. Psihologinja Magdalena Zawisza, predavateljica na britanski univerzi Anglia Ruskin je napisala članek na to temo, ki ga povzemamo v nadaljevanju.

Pravi, da je sodobni seksizem po naravi ambivalenten. Pogosto vsebuje tako pozitiven (benevolenten) kot negativen (sovražen) odnos do žensk (in tudi moških). Sovražni seksizem pomeni staromodno in preveč negativno nastrojenost proti ženskam, saj jih dojema kot spol, ki hoče nadzorovati moške. Odraža prepričanje, da bi morali moški imeti več moči kot ženske, da slednje izrabljajo svojo spolno privlačnost za pridobivanje koristi od moških in da so ženske manj sposobne kot moški.

Benevolentni seksizem pa je po drugi plati subtilnejši, trdi psihologinja. Naravnan je pozitivno, a še vedno spodkopava ženske, do njih pa ima pokroviteljski odnos. Nanje gleda stereotipsko in omejuje njihovo družbeno vlogo. Vključuje prepričanje, da bi jih moški morali ščititi, s tem pa se namiguje na njihovo šibkost. Ta oblika seksizma je neopažena in ima negativne posledice za ženske.

Glavni interes: Vzdrževanje statusa quo

Morda vas bo presenetilo dejstvo, da so posamezniki, ki imajo po psiholoških testih visoko benevolentni odnos do žensk, bolj verjetno tudi sovražni do njih. Ljudje lahko imajo tak konflikten odnos, ne da bi to sploh vedeli. To pa izhaja iz tega, da ženske delijo na "dobre" (tiste, ki si zaslužijo "pozitiven" odnos) in "slabe" (tiste, ki si zaslužijo kazen). Sovražni seksizem kaznuje vedenje, ki velja za neprimerno za ženske. Za primer je psihologinja navedla Malalo Juszafzaj, nobelovo nagrajenko za mir. Leta 2013 je bila ustreljena na poti v šolo. Odkrita sovražnost pa vodi k uporu, v tem primeru pa je ohranjanje statusa quo neuspešno.

Če ponazorimo s simboliko pesti: dobro poznamo rek, da železna pest rabi žametno rokavico. Ta žametna rokavica predstavlja bistvo benevolentnega seksizma - delovanje, ki je v skladu s sistemom, je nagrajeno. Ženske, ki upoštevajo tradicijo spolnih vlog so postavljene na družbeni tron in so zaščitene. Z vstopom v tradcionalno moške "domene" ženske pridobijo kompetentnost, a izgubijo na všečnosti. Morda zato ženske pogosto omahujejo, ko se je potrebno odkrito soočiti s seksizmom.

Vas potem res preseneča dejstvo, da celo nekatere ženske nasprotujejo feminizmu? Kombinacija dveh seksističnih ideologij ženske in moške napeljuje k ohranjanju statusa quo. Varneje je, če si ubogljiv. Konec koncev si vsi želimo biti sprejeti, ne?

Posledica tega je, da ženske pogosto ponotranjijo stereotipska pričakovanja. Lahko prevzamejo bolj konzervativna prepričanja, da so nekatere vloge ustreznejše za ženske. Na primer: morda uživajo v vlogi gospodinj in mater, ob tem pa čutijo, da jim feministke skušajo odvzeti to moč z zahtevo, da tudi moški prevzamejo svoje odgovornosti znotraj družine.

V bistvu lahko prepričanje, da so ženske boljše v vlogi gospodinj in da bi bili brez tovrstne njihove pomoči moški nebogljeni, ženske uporabijo za opravičevanje nasprotovanja feminizmu. Drugi mehanizem vključuje prepričanje, da bi jim mehkejši pristop do doseganja enakosti spolov bolj verjetno zagotovil podporo moških.

Pot do večje tolerance

Kaj lahko naredimo? Za začetek se je treba zavedati, kaj se dogaja, poudarja psihologinja. Raziskave kažejo, da večja enakost prinaša koristi tako moškim kot ženskam in da imajo pari, ki si delijo gospodinjska dela, boljše spolno življenje in so bolj zadovoljni s svojim razmerjem. Zakaj si torej ne bi prizadevali za to?

V bistvu potrebujemo ženske vzornice, podporo moških in kampanjo izkustvenega ozaveščanja. "Moje raziskave so pokazale, da bi lahko neverbalna komunikacija - še posebej tista, ki preko fizične gestikulacije izraža moč - ženskam pomagala pri doseganju večjega interesa za netradicionalna področja, kot so na primer matematika in tehnologija," še zapiše Magdalena Zawisza, ki na koncu še doda, da z vzajemnim spoštovanjem in toleranco lahko ustvarimo varnejše in boljše okolje za vse.

Povzeto po theconversation.com

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri