Študije so potrdile, da obstaja povezava med načinom, kako dihamo, in stopnjo naših kognitivnih sposobnosti.
Ne gre zgolj za vdihe in izdihe, temveč za pot, po kateri potuje vdihnjeni zrak, saj to vliva na kognitivne funkcije. Že dolgo vemo, da počasno in globoko dihanje človeka umiri, zlasti v stresnih okoliščinah. Najbrž so vam že velikokrat rekli »globoko vdihni, zajemi sapo«, zelo verjetno je tudi, da ste isti nasvet vi namenili komu drugemu.
A to še zdaleč ni vse. Nadzorovano dihanje namreč pomembno vpliva na naše občutke, odzive in način komunikacije z drugimi. V številnih skupnostih (vojska, meditacijske skupine, ekstremni športniki …) učijo, kako je treba dihati za boljši učinek. Mi vam ponujamo priložnost, da se naučite dihati tako, da vam v stresnih okoliščinah ne bo začela para uhajati skozi ušesa.
Dihanje skozi nos
Po ugotovitvah številnih raziskav dihanje skozi nos vpliva na spomin in kognitivne funkcije, in sicer tako, kot dihanje skozi usta ne more. Saj veste, kako lahko vonj vzbudi asociacije, mar ne? Dišeče vonjave hrustljavih jabolk lahko nekoga ponesejo na kmetijo k babici, vonj belila lahko obudi spomin na bolnišnico …
Možgani so povezani z vonjem, ki se širi skozi nos. Znane vonjave poveže s spomini, osebami, dogodki. Z dihanjem skozi nos torej sporočamo možganom, kako naj se odzovejo.
Kot daljinsko upravljanje
Za boljši nadzor misli, čustev in občutkov je torej dovolj, da globoko vdihnete skozi nos, pa boste hitro ugotovili, da bo vonj prevzel glavno vlogo in potisnil misli v ozadje. Podobno kot z »daljincem« zamenjate kanal na televiziji.
Ko se boste torej znašli v stiski in vas bo začela mučiti tesnoba, ali boste hoteli misli usmeriti drugam, preprosto globoko vdihnite skozi nos. Vaši možgani se bodo lotili prepoznavanja vonja v vdihnjenem zraku in nanj preusmerili vso pozornost, vi pa si boste oddahnili.
Umirjanje
Če lahko delovanje možganov usmerja vdih, lahko podobno pričakujemo tudi ob izdihu. Ali bolj natančno, med izdihom umirjamo živčni sistem, ki nadzira tesnobo, stres in čustva. Ob pretiranem čustvenem razburjenju je treba globoko vdihniti in potem počasi izdihniti. Izdih bo umiril srčni utrip, osredotočil misli in vam omogočil, da se boste bolj učinkovito posvetili vzroku za stresno počutje. Naslednjič, ko se vas bo lotevala tesnoba, ali vas bo zaradi česarkoli že preveč skrbelo, se spomnite na dihanje ter globoko vdihnite in počasi izdihnite. Istočasno bodite pozorni na vonjave v okolju in dovolite možganom, da predelajo informacije.
Če si torej želite zapomniti kak vam ljub dogodek, ga povežite z vonjem in pozneje si ga boste lahko kadarkoli priklicali v spomin. Primer: na obisku pri teti poiščite nek vonj, denimo vonj sveže pečenega zavitka, in ko boste zavohali zavitek, se boste vedno spomnili na teto. Zanimivo, mar ne?
Vir: HackSpirit
Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol
