Zlata rozga - okrasna in zdravilna rastlina

30. 8. 2017 | Vir: Jana
Deli
Zlata rozga - okrasna in zdravilna rastlina (foto: Shutterstock)
Shutterstock

Nekatere vrste zlate rozge imajo dvomljiv sloves zaradi močnega bohotenja. Vendar obstajajo tudi krotki predstavniki, ki naj ne bi manjkali na poletni gredi s trajnicami.

Navadna zlata rozga (Solidago virgaurea) je bila nekoč zelo priljubljena rastlina na kmečkih vrtovih. Bujno cvetoča, nezahtevna poletna trajnica ima gracilna socvetja, ki se sredi poletja razširijo v oblakaste barvne šope in okrepijo sončno pojavo robustne trajnice. Zlata rozga je bila tudi pomembna barvilna rastlina in imela določen pomen tudi kot zdravilna rastlina.

Zlata rozga kot neofit

Ko so kanadsko in velikansko zlato rozgo sredi 15. stoletja iz Severne Amerike uvozili v Evropo, so le redki opazili to rastlino. Šele v 19. stoletju se je razširila na vrtovih in kmalu tudi prosto v naravi. Invazivni neofiti so tipične pionirske rastline: pogosto rastejo na železniških nasipih in neobdelanih površinah, vendar ogrožajo tudi domačo vegetacijo, posebno ekološko zelo dragocene družbe suhih kamnitih trat. Neofiti se ne razširjajo le s podzemeljskimi korenikami, ampak se tudi posejejo zelo močno. Tako lahko v kratkem času nastanejo sestoji zlatih rog, ki prekrivajo veliko površino.

Vrste, primerne za vrt

Obe severnoameriški vrsti sta z dominant­­nim nastopom spravili na slab glas celotno vrsto solidago. Kljub temu so določene sorte zlate rozge okrasne vrtne rastline. Ker vrste, uvožene iz Severne Amerike, v naravi pogosto rastejo na rastiščih, na katerih raste tudi domača zlata rozga (Solidago virgaurea), po naravni poti nastajajo križanci, ki so lahko vrtne kakovosti. V Nemčiji so glede primernosti za vrt preskusili približno 25 sort. Oceno zelo dobro so dobile sorte 'Golden Shower' (80 centimetrov), 'Strahlenkrone' (50 do 60 centimetrov), 'Juligold', 'Linner Gold' (130 centimetrov), 'Rudi', 'Septembergold' in 'Sonnenschein'. Oceno dobro so si prislužile sorte 'Cloth of Gold' (80 centimetrov), 'Golden Gate' (90 centimetrov), 'Goldstrahl', 'Spätgold' (70 centimetrov) in 'Yellow Stone'.

Pri opazovanju niso upoštevali zelo dragocenega križanca med zlato rozgo in astro z imenom x Solidaster 'Lemore'. Za vrt je primerna goščavo rastoča sinjezelena zlata rozga (Solidago caesia). Grozdasta zlata rozga (Solidago petiolaris var. angustata), ki prav tako izvira iz Severne Amerike, cveti še pozno oktobra in s tem tako pozno, da njena semena ne dozorijo v našem podnebju. Tudi sorta 'Fireworks' (80 do 100 centimetrov) se ne poseje in se ne bohoti. Za vrt je primerna tudi zlata rozga 'Golden Fleece' (60 centimetrov), ki cveti jeseni. Čeprav zlate rozge v naravi lahko povzročijo veliko škode, imajo rastline, ki so pomembne za žuželke, korist. Poleg tega cvetijo pozno, v času, ko je hrane za domače čebele pogosto malo.

Grede z zlato rozgo

Dobro rastišče za zlato rozgo je v ozadju grede, kjer so njena včasih ogolela vznožja zakrita. Rastline najbolje uspevajo na humusnih, hranljivih tleh. Lepi spremljevalci so jesenske astre, sončno oko, helenij in slamnik. Rastišče načrtujte skrbno in z dovolj prostora v širino. Če se zlata rozga dobro priraste, jo je težko odstraniti z vrta. Lahko jo izkopljete ali površino prekrijete s črno folijo, ki prepušča svetlobo. Suhe korenike se posušijo in jih lahko odstranite. Najbolje je saditi sorte, ki se ne bohotijo. Če na vrtu že imate zlato rozgo in ne veste, za katero sorto gre, stara socvetja pozno poleti pravočasno odrežite. Tako preprečite, da bi se rastlina posejala sama.

Zdravilna rastlina

Navadna zlata rozga (Solidago virgaurea) že dolgo velja za zdravilno rastlino. Preprečuje vnetja, sprošča krče in pospešuje izločanje urina, tako da je uporabna pri preprečevanju nastajanja ledvičnih kamnov in zdravljenju vnetja grla, revme in putike. V trgovinah so na voljo različni pripravki z deležem zlate rozge. Čaj iz zlate rozge lahko pozdravi začetno vnetje mehurja in prepreči nastajanje kamnov. Vendar bodite pozorni in zlate rozge ne uporabljajte pri edemih, srčnih in ledvičnih boleznih.

Besedilo: Jasna Milinković
Fotografije: shutterstock, profimedia

Novo na Metroplay: Kristijan Crnica - Kikifly o glasbenem ustvarjanju, izzivih in prav posebni tetovaži