Nenavadne rastline, ki so prava paša za oči

Aprilsko vreme je običajno muhasto, vendar imate pri oblikovanju vrta vendarle glavno besedo vi. Izbrali smo pet nenavadnih rastlin, ki jih lahko posejete aprila in bodo pozneje prava paša za oči na gredi ali v posodi.

Zvezdasti slak (Ipomoea lobata)

Zvezdasti slak (Ipomoea lobata) je znan tudi pod imenom španska zastava in spada v družino slakov (Ipomoea). Oznako španska zastava si je zvezdasti slak prislužil zaradi nenavadne barve cvetov. Cvetni popki so najprej rdeči, vendar se spremenijo v oranžno malo pred tem, ko se odprejo. Brž ko so cvetovi odprti, se cvetni listi obarvajo najprej rumenkasto in so na koncu skoraj beli. Če želite uživati v teh nenavadnih cvetovih od julija do septembra, zvezdasti slak posejte v predkulturi že aprila. Sredi maja sadike lahko posadite na prosto. Ker gre za ovijalko, zvezdasti slak potrebuje v vsakem primeru plezalno oporo z vodoravnimi palicami ali napetimi žicami. Posamezne vitice lahko zrastejo do pet metrov v dolžino in so dobra zaščita pred pogledi ali primerne za ozelenitev ograj, špalirjev in pergol. Zvezdasti slak lahko posadite tudi v velike posode na terasi. Pomembno je le toplo in sončno rastišče tako na vrtu kot na terasi.

Okrasni tobak (Nicotiana)

Okrasni tobak ima zvezdaste cvetove, ki posebno v večernih urah razširjajo prijeten vonj. Zato je okrasni tobak izvrsten kandidat za dišavni vrt. Po zaslugi veliko gojiteljev obstajajo celo nekatere sorte, ki v senci cvetijo tudi podnevi. Okrasni tobak predvzgojite v hiši od februarja do aprila pri približno 18 stopinjah Celzija. Po ledenih svetnikih – torej sredi maja – lahko sadike, ki so občutljive za mraz, presadite na prosto.

Celozija (Celosia)

Vrsta celozija, znana tudi kot perjanica, spada v družino ščirovk (Amaranthaceae). Ena najbolj znanih predstavnic je srebrna celozija (Celosia argentea), katere cvetovi so bili prvotno obarvani izključno rdeče-srebrno. Po zaslugi številnih križanj obstajajo tudi primerki ognjeno rdeče barve, rožnati, rumeni, oranžni in celo beli. Semena posejte v predkulturi v hiši. Potresite jih v skledo za vzgojo in substrat nenehno vlažite. Semena zanesljivo vzklijejo, če so na temperaturi 20 stopinj Celzija. Klitje lahko traja do tri tedne. Nato sejance presadite. Po ledenih svetnikih sadike lahko posadite na prosto. Celozije lahko posadite na sončno gredo s trajnicami, vendar dobro uspevajo tudi v posodi. Ker reagirajo zelo občutljivo za stoječo vlago, naj posoda v vsakem primeru stoji na lesenih deskah.

Monarda (Monarda)

Monardo številni poznajo tudi pod imenom bergamotka, čebelji balzam ali zlata melisa. Trajnica je zelo zanimiva predvsem za ljubitelje čebel, kajti cvetovi monarde so pravi magnet za žuželke. Čebele imajo posebej rade pikasto monardo (Monarda punctata). Barvna paleta sega odvisno od vrste in sorte od rdeče prek vijoličaste do rožnate in bele. Posebno lepo učinkujejo trajnice v prerijskem vrtu in jih lahko dobro kombinirate z različnimi okrasnimi travami ali zlato rozgo (Solidago), slamnikom (Echinacea) oziroma žajbljem (Salvia). Zlata melisa (Monarda didyma), limonina monarda (Monarda citriodora) in divja monarda (Monarda fistulosa) so primerne tudi za pripravo okusnih pijač. Nekatere vrste monarde lahko razmnožujete s setvijo. Gojene oblike je bolje razmnoževati vegetativno, na primer s potaknjenci. Če že imate monardo na vrtu, jo lahko delite. Ker so zahteve posameznih vrst lahko zelo različne, pri nakupu semen dobro preberite navodila za setev na ovitku. Monarde namreč lahko rastejo na polsenčnem in sončnem mestu; temu primerno imajo tudi različne zahteve po tleh. Glede enega so si vse vrste edine: ne marajo stoječe vlage.

Virginski jetičnikovec (Veronicastrum virginicum)

Virginski jetičnikovec, imenovan tudi orjaški jetičnik, je pokončno rastoča trajnica in z višino rasti do dveh metrov največja vrsta te družine. Trajnica prvotno izvira iz Severne Amerike, kjer raste v prerijah in na travnikih. Od julija do septembra se kažejo vitke cvetne sveče odvisno od sorte v beli, rožnati ali modrikasto škrlatni barvi. Zaradi svoje višine daje orjaški jetičnik posebno privlačnost gredicam s trajnicami. Semena prevzgojite v hiši. Po eni strani tako lažje izberete sadilno mesto in po drugi strani brez težav ohranite razdaljo med rastlinami, ki naj bi bila 80 centimetrov. Ker gre za posebno dolgotrajno rastlino, ki desetletja raste na istem mestu, jo posadite v zadnjem delu grede, da ne zakriva drugih rastlin. Veronicastrum virginicum potrebuje sončno rastišče in vlažna tla, bogata s hranilnimi snovmi. Orjaški jetičnik se počuti posebno dobro na žveplenih ilovnatih tleh na robu ribnika. Metulji in druge žuželke imajo radi njegove cvetove.

Besedilo: Jasna Milinković // Fotografije: Shutterstock

Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec