Zanikanje jeze je nevarno početje, ki prinaša kup zdravstvenih in čustvenih zapletov

Zanikanje jeze je nevarno početje, ki prinaša kup zdravstvenih in čustvenih zapletov (foto: profimedia) profimedia
12. 9. 2018

Nenadzorovani izbruhi čustev v javnosti razumljivo niso zaželeni. Čustva naj bi kolikor toliko imeli na vajetih, nikakor pa jih ne bi smeli zanikati.

So trenutki, ko se ne moremo zadržati in nam uide kakšna kletvica, ob kateri se naši sodelavci spogledajo, a nam tak spodrsljaj vendarle ne bo tako škodil, kot nam škodi zanikana jeza. Delati se, da nismo jezni, čeprav smo, ima neželene posledice. Preberite si, kam lahko to pripelje.

1. Ko zanikamo lastna čustva, v resnici porazimo sami sebe, ne da bi se tega zavedali. To imenujemo samo-sabotaža. Morda smo jezni nase, ker nismo odprli ust in se postavili zase, s čimer smo nezavedno pohodili samega sebe. Nekateri ljudje pa sabotirajo nego telesa, na primer redno umivanje zob.

2. Jeza, ki jo zanikamo, velikokrat vodi v depresijo. Ko smo jezni, a si tega ne priznamo, se nam sčasoma zazdi, da je življenje komajda vredno vsega truda in boja. Depresija je močan občutek žalosti in vsakdo v depresiji verjame, da je njegov položaj brezupen.

3. Razmišljanje, kaj bi lahko rekli in kako bi lahko izrazili svojo jezo, a je nismo, pogosto odnaša spanje. Škoda, ker nisem rekel/a ... ali Kako so mi lahko to naredili? sta le dve od nešteto možnih vprašanj, zaradi katerih ne ponoči težko zatisnemo oči in se ne moremo spočiti. Nekateri pa – nasprotno – spijo preveč, s čimer ubežijo mučnim vprašanjem in razmišljanju o problemu, ki jim vzbuja jezo.

4. Najslabša pot, ki jo lahko uberemo, je pretirano jemanje pomirjeval. Tablete, ki jih goltamo zato, da bi pozabili jezo in umirili čustva, niso učinkovita metoda, s katero bi se lahko zoperstavili jezi in situacijam, ki jo povzročajo.

5. Pretirana delavnost sloni na ideji, da se bomo z delom, telesno vadbo ali hobijem tako zamotili in pozabili na jezo. Tudi ta metoda ni najbolj koristna. Zaradi aktivnosti smo utrujeni in imamo manj časa za družino, le redko pa delovna vnema res reši naše težave z jezo.

Čeprav so raziskave o tem, kako jeza in sovražno razpoloženje vplivata na zdravje, novejšega datuma, se že nabirajo dokazi, da pogosta sovražna nastrojenost viša tveganje za srčni napad in druge usodne bolezni. Nekateri raziskovalci so ugotovili, da so ljudje, ki so pogosto jezni in sovražni, manj telesno aktivni in da zanemarjajo svoje telo (premalo spijo, ne skrbijo za ustno higieno ...), zato pa več kadijo, zaužijejo več alkohola in se večkrat opiti usedejo za volan.

Kakšna ironija, velikokrat jeza najbolj prizadene prav jezne ljudi.

Vir: PsychCentral

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri