Pri založbi Učila je izšel roman francoske scenaristke, režiserke in igralke Laetitie Colombani, znane predvsem po režiji dveh celovečernih filmov Ljubi me … ne ljubi me in Moje zvezde. Roman nosi preprost in zanimiv naslov: Kita.
Gre za navdihujoč in čustveno nabit prvenec, v katerem avtorica nadvse subtilno in z izjemnim občutkom za podrobnosti preplete in izpiše zgodbo treh različnih žensk s treh različnih kulturnih okolij.
Morda je prav, da jo predstavimo pred prihajajočim dnevom žena, saj ta srčna pripoved govori prav o njih - o ženskah. Izjemnih.
Vsaka ima svojo usodo, vsaka se na svoj način spopada z življenjem, vsaka na svoj način živi vlogo ženske v svoji kulturi, a vendar jih v ozadju povezuje neka nevidna nit, neka skupna usoda, ki jih na koncu poveže.
Laetitia Colombani v knjigi z izjemno spretnostjo scenaristke in filmarke ustvarja vizualne podobe, ki med branjem kot dodelani filmski prizori vznikajo pred bralcem.
Tri ženske, tri življenja, tri celine. In ista želja po svobodi.
Smita iz Indije
Smita je pripadnica kaste nedotakljivih, izločenih iz družbe. Sanja o tem, da bi njena hči ušla življenju v revščini in začela hoditi v šolo. In kakšno je njeno življenje?
"Smita se prebudi z nenavadnim občutkom, sladko nujo, prepovedanim metuljem v trebuhu. Danes je dan, ki se ga bo spominjala vse življenje. Danes bo njena hči prvič šla v šolo. Smita ni nikoli stopila v šolo. Tu, v Baldapurju, se ljudje, kot je ona, ne šolajo. Smita je dalitka. Nedotakljiva. Spada med tiste, ki jih je Gandi imenoval božji otroci. Zunaj kast, zunaj sistema, zunaj vsega. Posebna vrsta, ki jo imajo za preveč nečisto, da bi se mešala z drugimi, nizkoten izmeček, ki se mu skrbno izogibajo, kot bi ločevali zrnje od plev. Na milijone je takih kot Smita, živijo izločeni iz mest in iz družbe, na robu človečnosti."
Si lahko predstavljate take življenjske okoliščine? Preživlja se z delom, ki je določeno njeni kasti - s pobiranjem iztrebkov drugih ljudi. In to, da se je izborila za hčerkino šolanje, ji pomeni največ na svetu. Smitino življenje je njena dharma, dolžnost in mesto v svetu. Se je taki usodi mogoče iztrgati?
Guilia iz Sicilije
Giulia dela v očetovi delavnici. Ko se oče smrtno ponesreči, odkrije, da je družinsko podjetje na robu propada. Njena družina se preživlja s staro sicilijansko obrtjo, imenovano cascatura - iz izpadlih ali odstriženih las izdelujejo lasne podaljške ali lasulje.
Sicer pa je bila Giulia "nadarjena učenka, vsaj tako so trdili učitelji, zlasti tisti za italijanščino, ki jo je spodbujal, naj nadaljuje študij na univerzi. Toda ona si ni mogla predstavljati, da bi šla po drugi poti. Pri Lanfredijevih lasje niso bili samo tradicija, bili so strast, ki se je prenašala iz generacije v generacijo. Nenavadno, toda Giuilini sestri nista izkazali zanimanja za to obrt in tako je bila ona edina Lanfredijeva hči, ki se je zdaj ukvarjala z lasmi."
Ne išče si moža, saj noče iti po stopinjah njenih dveh sester in drugih žensk, ki jo obkrožajo. Svojo usodo si hoče krojiti sama, ne glede na ovire, ki jo pri tem čakajo. Ji bo uspelo?
Sarah iz Kanade
Gre za ugledno odvetnico, ki pričakuje, da jo bodo imenovali za direktorico odvetniške pisarne, ko izve, da je zbolela za rakom. Skozi delo se je dokazovala, njena pot pa je bila izjemno zahtevna.
"Sarah je dobro poznala te ambiciozne moške, ki so sovražili ženske in so se zaradi njih počutili ogrožene, a je shajala z njimi in se zanje ni prav dosti zmenila. Utirala si je svojo pot in jih puščala ob strani. V odvetniški pisarni Johnson & Lockwood se je povzpela po lestvici kot konj v galopu in si pridobila dober ugled na sodišču. Sodna dvorana je bila njena arena, njen teritorij, njen kolosej. Ko je vstopila vanjo, se je prelevila v bojevnico, neuklonljivo in neprizanesljivo borko. Med zagovarjanjem stranke je prevzela glas, ki se je nekoliko razlikoval od njenega lastnega, bil je resnejši in slovesnejši. Izražala se je v kratkih, odrezanih stavkih, ki so bili ostri kot udarci."
Ko se garaški Sarah, ki je previdno krmarila svoje zasebno in službeno življenje, zgodi bolezen, je to nepričakovan udarec, ki lahko za vedno spremeni njeno pot. "Bila je bomba, ki bo zdaj zdaj eksplodirala." Kako se bo razpletlo?
Smito, Giulio in Sarah povezuje nekaj najbolj intimnega in najbolj edinstvenega, ne da bi se tega zavedale. Vse tri namreč zavrnejo usodo, ki jim je namenjena, in se odločijo, da se bodo borile. Njihove zgodbe, polne človečnosti, pletejo kito upanja in solidarnosti.
Knjiga kot navdih za vse borke in borce
Izjemna knjiga, ki je v izvirniku izšla leta 2017, kasneje pa bila prevedena v številne jezike, prinaša empatično napisano lirsko pripoved, ki se bo dotaknila vseh, ki se borijo in vztrajajo na svoji poti skozi življenje, vseh, ki velikokrat padejo, a se vedno znova poberejo, vseh, ki se nikoli ne vdajo.
V tujih medijih so roman označili kot "knjigo, ki opogumlja ženske", pa tudi kot pretresljiv roman, ki se bralcem usede v srce. Njegov preprosti naslov, Kita, ne bi mogel biti bolj pomenljiv. Kita je spletena iz las, ki so pravi dar, v primeru Giulie tudi blago za prodajo, včasih pa se prav na laseh pozna tudi bolezen. Kita simbolizira prepletenost usod, življenj, duš, ljudi.
Pisanje je lahkotno, skozi presunljive in tople zgodbe, ki so polne navdiha, se zlahka prebijemo. Branje je pravi užitek, roman Kita pa bo skorajda vsakega, ki ga bo vzel v roke, ponesel v intimne zgodbe izjemnih treh žensk.
Knjigo lahko naročite tukaj
Novo na Metroplay: Kristijan Crnica - Kikifly o glasbenem ustvarjanju, izzivih in prav posebni tetovaži
