Romana Čolič o zasvojenosti s pametnimi napravami: "Če nisi ONLINE, ne obstajaš!"

17. 3. 2019
Deli
Romana Čolič o zasvojenosti s pametnimi napravami: "Če nisi ONLINE, ne obstajaš!" (foto: profimedia)
profimedia

Pametni telefoni so v današnjem času nekaj povsem običajnega. Mnogi brez pametnega telefona ali tablice ne zmorejo preživeti dneva. Pametne naprave, so postale podaljški nas samih. Internet nam namreč omogoča, da smo v stiku s svetom in dogajanjem na drugem koncu sveta. Vse je oddaljeno le en klik.

Mnogokrat slišimo mladi so zasvojeni s telefoni in internetom. Pa so res samo mladi ali smo tudi odrasli prekomerni uporabniki interneta in socialnih omrežij?

Da ne bo pomote. Pametni telefoni so zelo koristna stvar, vendar so ob neustrezni in prekomerni uporabi izredno škodljivi. Mladostniki, ki veliko časa preživijo za zasloni imajo slabšo koncentracijo, njihov spomin je okrnjen in njihovo spanje manj kvalitetno. Spanje pa je v obdobju odraščanja pomembno, saj možgani potrebujejo počitek in čas ter prostor, da se naučene stvari adaptirajo. Med mladimi (predvsem med fanti) je v porastu zasvojenost z računalniškimi igricami. Ti mladostniki čutijo potrebo po igranju, ki pa je v resnici potreba po pripadnosti, uveljavljenosti, ljubljenosti. Mladi v svetu igric zaživijo svoj svet, dobijo moč, obvladujejo virtualne situacije, so priljubljeni in mnogokrat imajo nadzor. Zadaj je torej želja po zmanjšanju frustracije iz realnega sveta. Pri mladostnikih in nastanku zasvojenosti z internetom imajo odnosi v družini pomembno vlogo. Tako sam nadzor staršev nad količino časa, ki ga otrok preživi pred zasloni ni dovolj. Prav tako ne zaležejo prepovedi, ukinitve igranja ali zaplenitev pametnih naprav in dostopnosti do interneta. To bo pri mladostniku prej povzročilo še večjo stisko in lahko tudi upor. V takšnih situacijah lahko doživi razočaranje, bes in občutek neslišanosti, ker sam teh čutenj ne bo zmogel regulirati, bo iskal druge po navadi destruktivne načine vedenja. Ključno je vzpostaviti varne in pristne medsebojne odnose v družini in zanimanje za otroka, njegove potrebe in njegov svet doživljanja in čustvovanja. Otrok potrebuje starša, ki se zanima zanj, ga sliši in razume ter prepozna njegove potrebe. To je mogoče doseči tako, da je starš najprej v stiku sam s seboj.

Pri dekletih so bolj kot igrice v ospredju socialna omrežja. Več všečkov imaš, bolj si priljubljen, bolj si cool in na nek način več veljaš. Seveda je dinamika odnosa do socialnih omrežij pomembna in prav je tako, torej ni vsak uporabnik kritičen. Pomembno pa je, da se zavedamo dinamike, ki je zdaj. Mladostniki si želijo pripadati, želijo biti sprejeti, priljubljeni, všečni in cool. Internet ne sme zamenjati realnih odnosov in normalnega zdravega življenja. Pomembno je, da se z mladostniki ukvarjamo. Varni in pristni odnosi so lahko velik zaščitni dejavnik pred pretirano izpostavljenostjo na socialnih omrežjih in prekomerno uporabo oziroma lahko posameznika naučijo varne uporabe interneta, igric in socialnih omrežij.

Kaj pa odrasli, zmoremo funkcionirati brez pametnega telefona? Ali se lahko izgorelosti dogajajo tudi zaradi dostopnosti 24/7. Pri svojem delu opažam, da imajo težave s prekomerno uporabo tudi odrasli. Kaj se dogaja? Govorim o odraslih, ki so v delovnem razmerju ali so vključeni v številne projekte oziroma imajo svoja podjetja. Delo od njih zahteva konstantno dosegljivost in odzivnost. Na mail pač moramo odgovoriti ne glede na to ali je običajen delovni dan ali nedelja zvečer ali čas dopusta, saj gre samo za en mail. Pa je res tako? Kaj ta aktivnost pomeni v psihičnem in čustvenem smislu? Tak posameznik je stalno na razpolago, skoraj kot bi delal 24 ur na dan. Vsak dan. To pomeni, da se nikoli ne odklopi in se psihično ne spočije. Ta digitalni stres vodi v utrujenost in izgorelost, na delovnem mestu pa je pogojen tudi s strahom pred novimi tehnologijami.

Čas izklopa in kam po pomoč?

Pri mnogih izklop povzroči tesnobo in strah. Strah, da bodo nekaj zamudili. Pojavijo se lahko odtegnitveni simptomi, ki so lahko psihične ali fizične narave npr. razdražljivost, težave s spanjem, pogosti so tudi konflikti v medosebnih odnosih ter zmanjšanj interes za druge aktivnosti.

Ena od oblik pomoči je tudi psihoterapija. V psihoterapiji je posamezniku omogočen varen prostor za raziskovanje vzorcev zaradi katerih se odmika v virtualni svet. Prepoznavanje vzorcev daje možnost za spremembo, ki pa zahteva vztrajnost in trud.

Napisala psihoterapevtka Romana Čolić, ki jo lahko spremljate tudi prek Facebook strani Psihoterapija pot in istoimenski Instagram strani.

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol