Na ljubljanskem Mestnem in Starem trgu je več notranjih dvorišč, na katera je mogoče zaviti iz ulice. Najlepši med njimi je zagotovo atrij 400 let stare Skabernetove hiše na Mestnem trgu 10, kjer sta lani poleti Petra Skaberne in Valentina Vovk, umetnostni zgodovinarki, odprli trgovino. Dvorišče pred njo je prostor odmika, na njem se namreč čas ustavi …
Petra, za vas ima hiša na Mestnem trgu 10 še prav poseben pomen …
Petra: V hiši sem preživela prva leta svojega življenja. Poleg tega so v tej hiši moji stari starši pred davnimi leti že imeli trgovino s tekstilom. Hiša je namreč leta 1740 menjala lastnika in postala last družine Skaberne. Med njimi sta najznamenitejša Avgust in Edvard, ki sta leta 1883 ustanovila Manufakturno trgovino A. & E. Skaberne.
Menda sta že kot srednješolki sanjali o svoji trgovinici ali galeriji.
Valentina: O tem sva lahko debatirali v neskončnost … In čeprav sva obe študirali umetnostno zgodovino na ljubljanski filozofski fakulteti, naju je po študiju zaneslo v različne smeri. Petra je vrsto let delala kot galeristka, sama pa sem se zlasti v zadnjem obdobju ukvarja predvsem z urejanjem interjerjev in novinarskim delom za TV Ambienti.
Pa vendar vama je uspelo uresničiti mladostne sanje …
Petra: Zdaj, ko sva že obe v zrelem življenjskem obdobju (smeh), je očitno napočil tisti pravi čas. Seveda ni šlo gladko, saj je bila obnova stare, spomeniško zaščitene Skobernetove hiše polna zapletov in različnih težav.
Valentina: Od odločitve do realizacije je preteklo toliko časa, da je trgovina Parada v pogovorih z bližnjimi že dobila novo 'delovno' ime, Next Season …
Eno polovico tandema Parade navdihuje barvitost, medtem ko ima druga bolj umirjen pogled na estetiko. Kako usklajujeta tako različne poglede na estetiko?
Petra: Če je to na samem začetku sprožalo pomislek, se je v nadaljevanju izkazalo za prednost. Druga drugo namreč brzdava, da ne zaideva vsaka v svojo skrajnost. Predvsem pa naju povezuje zelo soroden pogled na življenje.
Zdi se, da vama je izjemno pomembno, da podpirata predvsem domače oblikovalce …
Valentina: Nekaj časa sem skupaj s prijateljico vodila zavod Lab Laar, ki se je ukvarjal s promocijo domačih oblikovalcev in rokodelcev. Odstiral se mi je pogled v njihove delavnice in proces ustvarjanja. Tovrstne umetnike, ki izdelujejo najrazličnejše stvari, narejene iz lokalnih in/ali ekoloških materialov, sem pred dobrimi petimi leti predstavila v knjigi Delavnica, polna nereda. Nekatere od njih, ki sem jih prestavila v knjigi, sva tako k sodelovanju povabili sami. Naj omenim zgolj oblikovalko nakita Milico Bubanja, usnjene izdelke Editte Zelolepo, Aljo Fir in Anjo Tomažič (Milo za drago in nakit bellaOpera) …
Petra: Sproti pa seveda odkrivava nove in nove ustvarjalce. Na policah trgovine je mogoče najti nakit Martina Obid Mlakar in Miriam Muha, čudovite ilustracije Ane Maraž, pletenine Ksenije Barage, torbice Gojke Rak (Naramo), lesene podstavke Jane Mršnik (BelaBela) …
Na vajinih policah pa lahko najdemo tudi izdelke oblikovalcev iz nekaterih vzhodnoevropskih držav.
Petra: Seveda, najina ideja nikoli ni bila, da bi imeli v trgovini zgolj domače oblikovalce, temveč neko prijetno mešanico lepega z vseh koncev sveta … Vzhodnjaki, na primer Poljaki, Madžari, Srbi, imajo zelo lepo tradicijo in kakovostno oblikovanje, ki pa je denimo v primerjavi s skandinavskim precej zapostavljeno. V tem delu Evrope je namreč veliko zares dobrih oblikovalcev.
Prav to dela ta prostor poseben …
Valentina: Ker sva sami želeli izstopiti iz vrtiljaka hitrega življenjskega tempa in uživati v drobnih trenutkih, želiva ta duh prenesti tudi v prostor na Mestnem trgu 10. Narediti torej pameten izbor izdelkov, daleč proč od podivjanega potrošniškega načina življenja, morda celo ozaveščati, da je treba kupovati premišljeno, čeprav je včasih to malce dražje. Izdelki, ki so na primer narejeni iz latvijskega lanu in brez izkoriščanja otroške delovne sile, zagotovo ne morejo cenovno konkurirati izdelkom široke potrošnje mednarodnih trgovinskih verig. Pa tudi kakovostni naravni materiali se lepše starajo.
Čudovit atrij kar vabi k intimnim kulturnim dogodkom …
Petra: Atrij je dostopen vsem, je namreč vmesni prostor med javnim in zasebnim. Do sredine februarja je v atriju svoje Žičnike razstavljal slikar Brane Širca, v maju pa bo 'najin' atrij postal eno izmed prizorišč mednarodnega festivala Svetlobna gverila. V načrtu imava tudi poletne literarne večere … Želiva si, da Parada ne bo le trgovina, temveč prostor, kjer si vzamemo čas za pogovor ob mizici, ki sva jo postavili v atriju, morda v miru preberemo knjigo.
