Ristanc argentinskega avtorja Julia Cortázarja (1914–1984), ki je ob svojem izidu leta 1963 zaradi svoje eksperimentalnosti dvignil veliko prahu, je eno najvplivnejših del svetovne literature 20. stoletja in eno največjih španskih del vseh časov.
O knjigi
Vesna Velkovrh Bukilica je za prevod te miselne epopeje leta 1995 prejela Sovretovo nagrado, zdaj pa ga je osvežila posebej za Beletrino. Dodatek k novi izdaji, ki je hkrati 500. knjiga zbirke Beletrina, sta spremni esej Mitje Čandra in Cortázarjeva pisemska korespondenca z različnimi sodobniki, v kateri pojasnjuje snovanje romana, razgrinja sam proces pisanja in komentira odzive javnosti nanj. Ta načrtno hermetičen roman, sestavljen iz 155 poglavij, je mogoče brati na različne načine – Cortázar na začetku poda kažipot, v katerem posreduje zagonetna navodila za branje. Tudi sami besedilni postopki, ki vključujejo tok zavesti, odlomke iz drugih del, spominske drobce in še kaj, pripomorejo k nenavadnosti in neulovljivosti romana, v katerem se je avtor veliko bolj kot fabuli posvetil eksperimentalnosti. Čudovito bizarno.
O avtorju
Julio Cortázar (1914 – 1984) se je rodil v Elsenu v Belgiji. Pisal je romane, kratke zgodbe in eseje. Klasik svetovne književnosti in kultni avtor 20. stoletja je odločilno vplival na celotno generacijo špansko govorečih pisateljev in bralcev v Latinski Ameriki, ZDA in Evropi. Za svoja dela je prejel več nagrad, med njimi prix médicis leta 1974.
Novo na Metroplay: Aljoša Bagola in Matej Šarc│1, 2, 3 ... bis! Podkast Slovenske filharmonije
