V založbi Beletrina je te dni izšel nov roman evropskega velikana Iva Andrića z naslovom Na sončni strani, v prevodu Mateje Komel Snoj.
Knjiga Iva Andrića Na sončni strani obsega sedem novel: »Zanos in trpljenje Toma Galusa«, »Na sončni strani«, »Postružnikovo cesarstvo«, »V celici št. 115«, »Skušnjava v celici št. 38«, »Jelena, ženska, ki je ni« in »Prekleta zgodovina«. Vse so bile napisane v tridesetih letih prejšnjega stoletja in spadajo v Andrićevo zgodnjo prozo. Nekatere so bile za časa njegovega življenja že objavljene v različnih zbirkah kratke proze, druge so ostale v zapuščini. Vse povezuje tematika ujetništva. Glavni junak zgodb je Toma Galus, ki na začetku 20. stoletja pride v Trst. Ne da bi kaj zagrešil, se znajde v zaporu. Avtor spremlja trpljenje nesrečnega mladeniča v več različnih celicah; vse, kar se mu zgodi, hkrati preplavljajo spomini na njegovo preteklo življenje in svobodo. Na ozadju dogajanja nastaja freska avstro-ogrskih mest na začetku prejšnjega stoletja.
Kot v spremni besedi zapiše Žaneta Đukić Perišić: "Se zdi združitev različnih besedil - peščice objavljenih novel in dveh neobjavljenih poglavij - v neko zamišljeno, natančnejše rečeno, domnevno celoto morda drzno. Čeprav pisec sam ni nikoli neposredno pokazal na temeljno povezanost objavljenih in neobjavljenih fragmentov, tako dejanje upravičuje spoznanje, da so med njimi zelo opazne podrobnosti. Nekaj drugega je seveda vprašanje besedila, ki jih je pisec objavil, obravnavati enako kot tista, ki so ostala v fazi načrtov, se pravi povezati "vidne" in "nevidne" dele njegove proze v celoto."
"Ob pregledu Andrićeve rokopisne zapuščine opazimo, da je hranil pripravljalne zapiske, osnutke, tipkopise in redakcije svojih del in da potem, ko je kak rokopis končal, ni uničeval oziroma zabrisoval sledi. Ni mogoče z gotovostjo vedeti, ali je računal na prihodnje preučevalce svojega dela, vendar je s skrbjo, da ohrani vsako idejo, misel in še tako kratek zapis, ki bi lahko kdaj prišel prav, prihodnjim bralcem naredil veliko uslugo. "Kaka sprotna opomba ali poznejša razlaga je bralcu ponujena kot roka, ki mu daje občutek, da ni vsiljivec, temveč pričakovani gost," je svoje izkušnje pri delu z Andrićevo zapuščino v študiji o njem opisal Ivo Tartalja."
"Značaj Andrićevega junaka je mogoče določiti na podlagi hipotetične projekcije; njegova senca je vidna v polnem obrisu, to, kar projicira - figura -, pa ostaja nedokončano. Tako je bilo celoto torej mogoče rekonstruirati na podlagi sence, se pravi načrtovane konstrukcije."
"Nenazadnje lahko izrazimo prepričanje, da fragmenti nedokončanega romana in necelovit, nezaokrožen lik v kakem drugem primeru ne bi pritegnil posebne pozornosti. Ker pa sem imela v rokah delo pisca z mitsko močjo, ki je ustvaril največje umetnike in v nekem smislu tudi antropološke simbole naše kulture, sem se "izgubljenega romana" o Tomi Galusu lotila s posebnim zanimanjem in njegovemu "iskanju" namenila resno pozornost. Od začetka sem se zavedala, da se iz fragmentov ne da rekonstruirati okvira, ki bi popolnoma ustrezal piščevemu namenu. Pa vendar sem se tega lotila v prepričanju, da si celo najmanjši literarni zapisek avtorja, kakršen je Ivo Andrić, zasluži največjo pozornost kulture, ki ji pripada," še lahko preberemo v spremeni besedi.
O avtorju
Ivo Andrić (1892–1975), balkanski Homer, književnik in diplomat, je leta 1961 dobil Nobelovo nagrado, za katero je tisto leto kandidiral tudi J. R. R. Tolkien. Začel je kot pesnik in nadaljeval kot prozaist. V mladostnem obdobju je napisal vrsto novel in kratkih zgodb. Njegova najbolj znana dela so o zgodovini Bosne: romani Most na Drini, Travniška kronika in Gospodična, pa tudi daljša pripoved Prekleto dvorišče. Po mnenju mnogih literarnih zgodovinarjev so njegova dela izvrsten prikaz »Orienta v Evropi«, ki si ga lastijo Srbi, Hrvati in Bošnjaki.
Knjiga Iva Andrića Na sončni strani je izšla v založbi Beletrina in jo lahko naročite TUKAJ.
Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec
