Knjižna novost: Pretresljiva begunska zgodba Čebelar iz Alepa

O knjigi

Nuri je navdušen čebelar in podjetnik, ki skupaj z ženo Afro in sinom Samijem živi umirjeno, a izpolnjujoče življenje. Na planjavi vzhodno od Alepa skrbi za svoje čebele, jih neguje in pazi, da so močne in zdrave. Ko v Siriji izbruhne vojna in med bombardiranjem izgubi sina, Afra pa oslepi, mu postane jasno, da morata z ženo zbežati. Na utrujajoči poti skozi Turčijo in Grčijo naletita na nemalo nevarnosti: navezati morata stike s tihotapci ljudi, prečkati morje v prenatrpanem čolnu ter ždeti v prenatrpanih in umazanih taboriščih, kjer iz teme prežijo morilci in ugrabitelji otrok ... Ob vsem tem pa se spopadata tudi z neopisljivo bolečino ob izgubi sina, za katerim žalujeta vsak na svoj način: Afra se zapre vase, Nuri pa se zbuja na naključnih krajih. Čebelarja pokonci drži samo novica, da ga na cilju čaka bratranec Mustafa, ki je v Angliji postavil svoj prvi čebelnjak. 

Čebelar iz Alepa govori o hudi izgubi, pripoveduje pa tudi o ljubezni in lepoti, ki ju najdemo v Nurijevih čudovitih opisih čebel in življenja v predvojnem Alepu. Ta mojstrsko stkana pripoved daje sirskim beguncem človeški obraz in nam ponudi intimnejši vpogled v njihovo življenje kot stereotipne predstave, ki krožijo po medijih in spletu. Za Lefterijevo begunci niso samo številke, ki naraščajo iz dneva v dan, ampak ljudje, ki želijo povedati svoje zgodbe. 

Čebelar iz Alepa je ganljiva, intimna in mojstrsko stkana pripoved našega časa: roman, ki nas opominja, da se lahko mirno in urejeno življenje v trenutku postavi na glavo in nas pahne na potovanje proti ne tako oddaljenim deželam, ki pa so vendar tako daleč. 

Knjigo z naslovom Čebelar iz Alepa, ki je izšel pri založbi Učila lahko kupite TUKAJ.

Odlomki iz knjige

"Dahab in Aja sta pobegnili, čim se je začelo zares. Mustafa ju je prepričal, naj gresta brez njega. Ko je videl, da se njegovi strahovi udejanjajo, je hitro izdelal načrt, sam pa je hotel še ostati, dokler ne bo poskrbel za čebele. Takrat so se mi njegove ideje zdele prenagljene, sklepal sem, da je tako zaščitniški do žensk v svojem življenju, ker mu je še kot otroku umrla mama - to ga je preganjalo, odkar sem ga poznal. Vsekakor sta bili Dahab in Aja med prvimi v četrti, ki so šli, tako da jima je bilo na srečo prihranjeno, kar je sledilo."

"Afra je bila pred vojno drugačna, bila je kot vihar. Če je na primer pekla, je bilo vsepovsod polno moke, celo Sami je bil čisto bel. Kadar je slikala, je bilo vse popackano od barve, še veliko huje je bilo, če se ji je pri delu pridružil Sami. Človek bi si mislil, da sta namakala čopiče v barvo in škropila z njimi po prostoru. Tudi ko je govorila, je bilo vse pomešano, besede je premetavala sem in tja, jih jemala nazaj in jih nadomeščala z drugimi. Včasih ji je uspelo celo, da je sama sebi skočila v besedo. Nič drugačen ni bil njen smeh, kadar se je zakrohotala, se je tresla vsa hiša."

"Kako sta zadovoljna z nastanitvijo, gospod in gospa Ibrahim?" Lucy Fisher z velikimi modrimi očmi in očali s srebrnim okvirjem gleda v svoje papirje, kakor, da bo tam našla odgovor na svoje vprašanje. Jaz medtem skušam prebrati, kaj ji je povedal Maročan. Zdaj dvigne pogled k meni, njen obraz je ena sama toplina. "Rekel bi, da je zelo čisto in varno," je odgovorim, "v primerjavi z drugimi kraji." Ničesar ji ne razlagam o teh drugih krajih, zagotovo pa ne omenjam miši in ščurkov v najini sobi. Bojim se, da bi se zdel nehvaležen."

"V spodnjem nadstropju je kopalnica, neki moški je ravno na stranišču. Padanje njegovega curka v stranišče školjke se sliši kot slap. "Prekleti tujec ," reče Maročan med vstajanjem, ker se počasi odpravlja spat. "Na stranišču se ne stoji. Usedi se!"

"Če bom ostal, me bodo ubili." Bil sem v kuhinji in polnil plastenke z vodo. Pripravil sem dodaten komplet oblačil za vsakega od naju, potem sem segel pod posteljo, kamor sem skril potne liste in zalogo denarja. Afra ni vedela zanj - to je bil denar, ki nama ga je z Mustafo uspelo dati na stran, preden je posel propadel, nekaj sem ga imel tudi na zasebnem računu. Upal sem, da bom še vedno lahko prišel do njega, ko se rešiva od tukaj."

"Šele zjutraj sem sklenil, da so možje najbrž res odšli, že nekaj ur ni bilo slišati ničesar, ob robovih kovinske strehe je v notranjost prodirala svetloba in razkrivala blatne stene. Dvignil sem streho in zagledal nebo, prostrano in brezmadežno, modre barve kot sanje. Afra je bila budna, a je molčala, bila je izgubljena v svojem črnem svetu. Ko sva vstopila, sem si želel, da bi bil slep tudi jaz. Dneva soba je bila razmetana, stene so bile popisane z grafiti. Zmaga ali smrt."

O avtorici

Čebelar iz Alepa je drugi roman britanske avtorice Christy Lefteri, hčere ciprskih beguncev in nekdanje psihoterapevtke. Ganljiva pripoved o travmatiziranem sirskem paru je nastala na podlagi njene izkušnje, ko je poleti 2016 in jeseni 2017 kot prostovoljka delala v Unicefovem begunskem centru v Atenah. Vsak dan je več kot stotim ženskam in otrokom postregla s čajem in piškoti ter jim stala ob strani v najhujših trenutkih njihovega življenja. 

Knjigo z naslovom Čebelar iz Alepa, ki je izšel pri založbi Učila lahko kupite TUKAJ.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord