Pri Mladinski knjigi so predstavili dela Vinka Möderndorferja, Janje Vidmar in irske avtorice Sarah Crossan iz zbirke Odisej. V ospredju Möderndorferjevega romana Jaz sem Andrej je najstnik in njegovo iskanje ljubezni, Janja Vidmar se je v Črni Vrani družbeno odgovorno lotila migracijske tematike, prevodno delo Zavetje vode pa je roman v verzih.
Zgodba o Andreju je v nadaljevanjih izhajala v reviji Pil in zaradi navdušenja mladih bralcev svoje mesto našla tudi v knjigi, je na predstavitvi novosti povedala urednica mladinskega leposlovja Alenka Veler. V središču je "en problem - ljubezen, platonska in telesna, kot jo doživlja najstnik", je dejal avtor in poudaril, da je Andrejeva zgodba precej svetla in ni travmatična, kot jo pozna veliko najstnikov. Roman ima v nasprotju z zgodbo v Pilu več likov, med drugim ima pomembno vlogo tudi babica.
Podobe za roman je prav tako kot za Pil prispeval Jure Engelsberger, ki pa so, kot je poudaril, nove in ne le dorisane. Urednica je kot zanimivost omenila, da so se za ilustracije - te so v črno-belem formatu - odločili izjemoma, saj jih sicer v mladinska dela ne vključujejo.
Prvenec irske pisateljice Sarah Crossan je Alenka Veler označila kot most med Möderndorferjevim romanom in delom Janje Vidmar. V njem je po besedah prevajalke Ane Barič Moder podobno kot v obeh delih predstavljena srž najstništva, ki pa je izražena skozi poezijo. Avtorica je nekoč dejala, da je pisanje romana v verzih kot fotografiranje - avtor ulovi občutke, prazne prostorčke pa mora nato polniti bralec, je pojasnila urednica.
Roman, nominiran za prestižno nagrado Carnegie medal, prinaša zgodbo poljske deklice Kasienke, ki z mamo emigrira s Poljske v Anglijo z namenom, da bi našli očeta. "Če bi obstajala napeta poezija, bi bilo to to," je delo opisala prevajalka.
Janja Vidmar, ki je zase dejala, da je "obsedena s fenomenom razseljenih otrok", se je tokrat lotila dela, v katerega je vključila osebne zgodbe otrok, ki jih piše njihovo kruto življenje na migracijskih poteh. Njeno delo je vključevalo veliko raziskovanja, v veliko pomoč pa ji je bil tudi Boštjan Videmšek, poročevalec s svetovnih kriznih žarišč, ki je h knjigi spisal tudi spremno besedo.
Med glavnimi junaki knjige je sirska begunka Hiba, ki ji po težavni poti uspe priti v Anglijo, v roman pa je avtorica vpletla tudi slovenskega najstnika Jana, ki skupaj z drugimi liki plete Hibino zgodbo.
Videmšek, ki je sicer skeptičen do umetnikov, ki skušajo s kavča interpretirati begunske zgodbe, je pohvalil pisateljičin trud, da se je izognila "pavšalnemu govorjenju iz glave". Knjiga, v kateri avtorica mojstrsko vzbuja občutek krivde zahodnemu človeku, je po njegovih besedah manifest proti drvečemu fašizmu.
