Raziskave kažejo, da otroci raje vidijo, da povzdignete glas, ko jih kaznujete, kot pa, da jih ignorirate in za kazen z njimi ne govorite. Osamitev je tudi ena najstrožjih kazni v zaporniškem sistemu.
Gre za manipulativno obliko kazni, ki je zelo pogosta predvsem v odnosih. Takšna odtujitev potrditve obstoja druge osebe pa lahko pri občutljivih ljudeh ustvari veliko strahu in tesnobe.
Ko kaznujete s tišino upate, da bodo dojeli: zakaj ste jezni in da bo kazen vzbudila občutek krivde in posledično pripeljala do opravičila. Pač tipična pričakovanja, ko se namesto v dialog spustimo v opredeljevanje krivde, le da pri kazni s tišino damo drugi osebi vedeti, da je naredila nekaj tako narobe, da si zasluži odvzem naše "ljubezni".
Kazen s tišino deluje kratek čas, dolgoročno pa ima lahko ogromno negativnih posledic.
Ko kaznujete s tišino, se morda vaš partner zmede, prične begati okoli vas, išče načine, kako bi se ponovno povezal z vami in to vam vzbuja prijeten občutek zmagoslavja. A na drugi strani lahko takšen pristop vodi do tako težkih emocionalnih posledic, da se partner prične odmikati, kar lahko vodi tudi do konca razmerja.
Preberite več na Sensa.si!
Morda je na mestu tudi, da vas spomnimo na odličen TEDx z dr. Željkom Ćuričem, ki se je pred več kot dvajsetimi leti iz Dubrovnika preselil v Slovenijo. Profesionalno se je ukvarjal z iskanjem vzrokov za visoko stopnjo samomorilnosti v Sloveniji in prišel do zaključka, da se prav v tišini, ki jo pregovorno (Kdor molči, desetim odgovori! in Molk je zlato!)poveličujemo, skriva povod za to patološko ravnanje. Vabljeni k ogledu!
Novo na Metroplay: Tomi Meglič o globoki ustvarjalnosti, otroštvu in očetovstvu
