Karel Glastra van Loon v romanu Nevidni o karenskih beguncih iz Burme!

Nizozemski pisatelj, esejist in publicist Karel Glastra van Loon, ki se je uveljavil z romanom Sad strasti, prevedenim v več kot 30 jezikov, se slovenskim bralcem zdaj predstavlja še z romanom Nevidni.

Navdih za roman je pisatelj iskal in našel potem, ko je nekaj mesecev živel v taboru Mae La na Tajskem, kjer je podrobneje spoznaval begunce, njihove zgodbe, njihovo kulturo in zgodovino.

Povezane usode!

Zgodba se začne v Burmi, katere najstarejši prebivalci - tibetansko burmansko govoreči ljudje - so tam ustanovili mestno državo Pju z glavnim mestom Pjaj in sprejeli teravadski budizem.

V romanu spoznavamo deželo, prebivalstvo in tamkajšnje življenje prav v trenutku velikih pretresov in skozi oči glavnega lika v romanu, katerega osebna zgodba se mestoma tesno prepleta z zgodovino njegove dežele.

• »Obstajajo ljudje, ki sočasnosti dogodkov pripisujejo velik pomen, toda sam ne spadam mednje. Vendar za en primer naredim izjemo: tisto noč, ko je Tender prišel k moji postelji in mi povedal zgodbo o Ngar Yooju in plezajočih ostrižih, se je v naši prestolnici Yangon zgodil nasilen prevzem oblasti. Demokratično izvoljeno civilno vlado prvega ministrskega predsednika neodvisne Burme U Nuja so vrgli vojaki pod vodstvom vrhovnega poveljnika burmanskih oboroženih sil, generala Ne Wina. Odtlej nikoli več nisem mogel povsem pregnati misli, da je moje življenje, da je moja usoda na tak ali drugačen mračen način povezana z usodo moje dežele.«

Nemirnim časom in osebnim tragedijam navkljub pa življenje v Burmi, ki jo od leta 1989 poznamo kot Mjanmar, občasno kaže tudi svoje svetlejše lice.

• »Ljubezen je v naši deželi nežna kakor cvetje. Tudi zato imajo karenska dekleta imena, kot so Hser Hser Paw, Tamla Paw in Paw Pah Say – diamantna roža, sladka roža, roža s srebrnim cvetom.«

Tragična lepota!

Po seriji nesreč in tragedij se končno zazdi, da se bodo glavnemu junaku stvari obrnile na bolje.

• »Hser Hser Paw sem prvikrat videl na pogrebu mojega starega očeta. Ali ni to tragično lepo? In prav Tender naju je predstavil: 'To je moja nečakinja Hser Hser Paw in tega mladeniča sem kot otroka še videl do kolen stati v ribnikih in loviti maslovke in some; ime mu je Min Thein in zagotavljam ti, da bo v življenju še daleč prišel. Študiral je pravo v Yangonu in zdaj razmišlja o tem, kaj bo počel v prihodnje. V čast mi je, da vaju lahko predstavim.' In tako sva Hser Hser Paw in jaz obstala, oba v zadregi zaradi tega položaja, ona še bolj kot jaz, zato sem bil jaz tisti, ki je prvi spregovoril, in ona je dopustila, da sem jo pomiril in pospremil med ceremonijami in govori, med molitvami, ki jim ni bilo konca in ki jih je prenašal z globoko osredotočenostjo in predanostjo, kar me je prevzelo, a hkrati tudi vznemirilo. V meni se je ugnezdilo močno nezaupanje do vsake oblike predaje.«

Ljubezenska zgodba, ki se odvija v ozadju romana, tega vendarle znatno mehča, zato se zdi trpkost, s katero vešče pisateljevo pero ni skoparilo, vendarle nekoliko bolj znosna.

Žal pa je za sladkosti življenja v teh nemirnih časih le malo odmerjenega časa.

Ko mladi odvetnik, ki se je vedno poskušal izogibati politiki, izve, da je njegova žena noseča in si zato zaželi drugačne prihodnosti za svojega otroka, se z ženo odločita za pobeg na Tajsko.

• »Če bo vajin otrok deček,« je rekla mama, »potem ga imenujta k'Paw Thaw, 'žareče nov', zato da bi bio vse v njegovem življenju novo in drugačno. In če bo deklica, potem ji dajta ime Hay Pla Hset Soe, 'tista, ki že od daleč svetlo sije'. Ponoči se bom ozirala po njeni luči.«

Odpravita se na dolgo in nevarno pot, da bi Min Thein v begunski tabor nazadnje prispel sam in slep.

Priporočamo!

Nevidni - Karel Glastra van Loon

Osrednja tema pretresljivega romana o nasilju in izgubi je begunstvo, hkrati pa je roman tudi čudovit portret kulture in družbe v eni od dežel, ki jih je oblast za dolga desetletja zaprla pred svetom.

»Vsak je kdaj pa kdaj kaj slišal. V vsaki državi, kjer ima vlada popoln nadzor nad mediji, nastane mašinerija govoric, ki čez čas postane dosti pomembnejši vir novic kakor časopisi, radio ali televizija. Burma glede tega ni nobena izjema.«

Novo na Metroplay: Tomi Meglič o globoki ustvarjalnosti, otroštvu in očetovstvu