Kako se s partnerjem pogovoriti o travmi zaradi spolne zlorabe iz preteklosti

30. 10. 2018
Deli
Kako se s partnerjem pogovoriti o travmi zaradi spolne zlorabe iz preteklosti (foto: profimedia)
profimedia

Za žrtve spolnega nasilja je nov val razkritij spremenil letošnje leto v peklenski čas. Ob dolgih seznamih obtožb, ki so se od lanskega oktobra vsule po aferi Weinstein, je namreč nemogoče ostati čustveno neprizadet.

Opogumljene žrtve so delile svoje zgodbe na internetu (#jaztudi) in razkrivale svoje razloge za molk ter posledice, ki so jih posilstva in zlorabe pustili v njihovem življenju. Razkritje na javni platformi terja nepredstavljiv pogum, v ozadju zasebnega življenja pa je skrito še drugo pomembno razkritje, zahtevno tako za ženske kot moške: pogovor s partnerjem.

Kako sploh začeti tak pogovor z nekom, ki ga imaš rad? Pogovarjali smo se s terapevti, specialisti za tovrstne travme, jih vprašali, kako napeljati in izpeljati pogovor ter kaj sledi po pogovoru. Preberite, kaj so povedali.

1. Znamenja, da želite govoriti o travmi

»Pravila, kdaj priti z besedo na dan, ni. Zato pa lahko prepoznate znamenja, ki vam povedo, da ste pripravljeni deliti svojo travmatično izkušnjo z ljubljeno osebo in da bi odkrit pogovor koristil vašemu psihičnemu zdravju,« je povedala psihologinja in seksologinja iz Honoluluja Janet Brito ter razložila: »Ko hrepenite po čustveni povezavi s partnerjem, si želite, da bi se v svojem telesu počutili domače, težko čakate, da bi se rešili bremena in uživali v spolnosti, ste pripravljeni na pogovor. Zanesljivo znamenje je tudi popolna nezainteresiranost za spolne užitke, četudi vas partner privlači, ga imate radi in mu zaupate.«

2. Ocenite, ali je pripravljen tudi partner

»Preden odprete usta, se vprašajte, ali je partner čustveno zrel in premore dovolj sočutja, da vam bo prisluhnil in vas podprl. Ste se kdaj dotaknili te teme na splošno? Ob poročili ali člankih? Je partner izrazil razumevanje ali dvom? V primeru, da je krivdo prevalil na žrtev in omenil, da je zloraba posledica obnašanja žrtve, bi bil pogovor nekoliko tvegan. Vaša izpoved se ga morda ne bi dotaknila in bi vam njegova reakcija vzbudila občutek, da vam ne verjame ali da vas ne podpira. Če vas mučijo taki pomisleki, je priporočljivo, da dobro premislite in se vnaprej pripravite, kako se boste odzvali, če bo pogovor res zavil v to smer. Spoznanje, da niste dobili pričakovane podpore, bi bilo novo razočaranje, zato si vnaprej izdelajte načrt B,« je svetovala vodja v centru za spolno nasilje Kristen Houser.

3. S pogovorom lahko podoživite izkušnjo

Zakonska svetovalka in družinska terapevtka Virginia Gilbert je izpostavila znano dejstvo: »Ob pripovedovanju lahko žrtev podoživi hudo izkušnjo, zato na površje priplavajo boleči spomini in občutki. Tega ne smete prezreti. Preden se odprete, premislite, kaj potrebujete, da boste ostali ozemljeni in vas ne bo odneslo. Izberite čas, ko se nobenemu ne bo mudilo po opravkih. Morda si boste po izpovedi zaželeli umirjeno glasbo, sproščanje v kadi ali topel objem. Morda pa vam bo telesni dotik odveč, čeprav se ga drugače ne branite. Poskrbite, da mu/ji boste povedali, ali se vas lahko dotika ali ne.«

4. Vnaprej začrtajte okvir

Hauserjeva je svetovala, da, kolikor je mogoče, partnerju vnaprej poveste, kaj pričakujete od njega. Okvir lahko začrtate z uvodnimi besedami: »Začetna misel je pogojena z vašimi pričakovanji. Lahko začnete z 'Rad/a bi ti zaupala nekaj, kar se mi je zgodilo in še vedno vpliva name. Za zdaj si želim, da bi me le poslušal/a in me ne bi ničesar spraševal/a.' Ali: 'Povedal/a bi ti nekaj, kar se mi je zgodilo. Samo delček pravzaprav, kajti nisem še pripravljen/a, da bi spregovoril/a o vseh podrobnostih.'«

5. Vsega ni treba povedati naenkrat

»Določite vam ustrezen ritem pripovedovanja Povedati zgodbo z vsemi podrobnosti je zahtevna naloga, a vam tega seveda ni treba. Sami lahko izbirate, kdaj in kaj boste delili s partnerjem. Pogosto svetujem, da začnete z glavnim orisom zgodbe, podrobnosti pa dodajate postopoma. Na tak način lahko sproti preverite, ali ste pripravljeni povedati več. Samo vi odločate, katere podrobnosti so pomembne, ustavite pa se lahko kadarkoli se vam zazdi, da je dovolj,« je svetovala pomočnica podpredsednika zavetišča za žrtve družinskega nasilja Safe Horizon iz New Yorka Rachel Goldsmith. Za umiritev živcev priporoča, da se osredotočite na kak predmet v prostoru, in sicer tistega, ki vas bo zadržal v sedanjosti in vas spomnil, da je huda izkušnja stvar preteklosti. »Priporočljivo je, da počasi in globoko vdihnete ter se v mislih povežete z okoljem tako, da enega za drugim prepoznate vse predmete v prostoru. Vse, kar lahko vidite, otipate ali vonjate. Na tak način boste telo in um spomnili, da je dogodek iz preteklosti in da ste zdaj v varni sedanjosti,« je še dodala.

6. Travma ni vaš zaščitni znak

Včasih se žrtve zlorabe bojijo, da jih bodo po razkritju dojemali izključno kot žrtve. Če vas to skrbi, opozorite partnerja, da je travmatična izkušnja del vaše osebnosti, ne pa celota. Socialna delavka Josie Torielli je povedala: »Spolna zloraba lahko predstavlja velik del vašega življenja, ni pa edina pomembna. Opozorite partnerja, da je prav, če pozna vašo preteklost, a da vendarle ni treba, da travm zaznamuje vse vajine odnose in komunikacijo.«

7. Različni odzivi

Po pogovoru se boste morda počutili negotovi in ranljivi, kar je povsem normalno. Tudi vaš partner je lahko prizadet, zaskrbljen ali jezen. Tudi to so normalni odzivi. Kakršnakoli čustva bodo udarila na dan, predelajta jih počasi in se večkrat opomnita, da gre za proces. »Bodita prizanesljiva drug do drugega. Privoščita si skupne ali ločene dejavnosti, karkoli vama ustreza. A naj vas ne zavedejo hitre rešitve. Sleherna travma vpliva na življenje in ga spreminja, zatrese tla pod nogami in zamaje vašo resničnost. S potrpežljivostjo in podporo boste sčasoma spet postavili na noge svoje življenje in zaživeli na novo,« je povedala Janet Brito.

8. Partnerju predlagajte terapijo

»Za žrtve je pomoč terapevta dragocena in prav je, da poiščejo pomoč, terapija pa je lahko koristna tudi partnerjem,« je prepričana direktorica za svetovanje in pomoč žrtvam družinskega nasilja v društvu WEAVE Jamie Gerigk: »Partnerji so sekundarne žrtve spolnih napadov in zlorab, zato tudi oni potrebujejo podporo. Samostojno, ločeno od vaše. Tako bodo predelali lastne občutke in se naučili, kako lahko pomagajo in podprejo svoje partnerje, ki se soočajo s travmo.«

Vir: Life

Novo na Metroplay: "Kar naenkrat se liki začnejo obnašati po svoje" | Tadej Golob o pisanju kriminalk