Ločeno življenje partnerjev je velikokrat odločitev enega od njiju, ki mu drugi iz takšnih ali drugačnih razlogov sledi. Predvsem v takšnih primerih pa se vedno znova potrjuje rek 'daleč od oči, daleč od srca'.
Globalizacija je med drugim prinesla tudi čedalje več poljubno dolgih službenih poti v tujino. Nekateri zaposleni so tja napoteni vsak teden, drugi le nekajkrat na leto, a takrat za več tednov ali mesecev. Dokler je človek sam, je takšna napotitev verjetno vsakokratni izziv, ko ima družino, pa to ni več izziv le zanj, ampak tudi za družino, ki ostaja doma. Čeprav je vedno več žensk na izpostavljenih položajih, se praviloma le redke odločajo za večmesečne službene poti, vsaj dokler so otroci majhni. Pri moških pa je, kot se zdi, tovrstnih zadržkov manj in je želja po dokazovanju in vedno novih izzivih močnejša od navezanosti na družino.
Vse za družino
Vesel kot radio se vrne iz službe z novico, da so ga klicali iz tujine, kjer ponovno potrebujejo njegovo pomoč. Da odhaja čez en teden za mesec dni. »Že spet?« pomislite. In ugotavljate, da zadnja leta tja odhaja čedalje pogosteje, vedno za vsaj nekaj tednov, včasih za ves mesec. V vmesnem obdobju za družino in dom skrbite sami. Nekaj več časa imate za svoje hobije in prijatelje. Vsaj teoretično, praktično pa ne, saj poleg službe za vsa opravila, za katera v običajnem življenju in zdravem partnerskem odnosu skrbita dva, zdaj opravljate sami.
Sami ste oba starša, vzgojiteljica, kuharica, čistilka, taksistka, hišnica, vrtnarka, vdana snaha in svakinja, ki se v vmesnem obdobju udeležuje družinskih praznovanj, tistih, ki se jih veseli, in tistih, ki se jih ne. Vendar je nanje treba dostaviti vsaj otroke. Ti so z 'očkom na stalni službeni poti' že tako prikrajšani. A vse to zmorete, težje pa se spopadate z občutkom zapuščenosti. Toda to je vaš problem, saj partner v očeh vajine okolice gara, se napreza in služi denar. Težko mu je in žrtvuje se, jasno, da za družino. Vi medtem opravljate le svoje slabo plačano delo in doma postorite vse potrebno. Pač, nič posebnega!
Skupaj in sami
Prijatelji, znanci in sosedje vas sprašujejo, ali je mož že doma in kako mu gre v tujini, vi pa ugotavljate, da ste na skupnih druženjih čedalje pogosteje sami. Podobno kot vaša ločena prijateljica, le da zanjo nihče ne skrbi in je za vse sama. Vi pa verjetno živite lagodno življenje in si lahko več privoščite, saj vaš mož dela v tujini, tam pa se, to je vsem znano, zasluži mnogo bolje. Da imate od njegovega dela in zaslužka bore malo, veste le vi, in četudi bi imeli več, vam denar ne odtehta takšnega načina življenja. Formalno živite v zakonu in za vas veljajo natančno predpisane norme zakonskega življenja. Hkrati pa ste predvsem sami in večkrat osamljeni. Pa vendar v sanje svojega moškega, če ga res ljubite, naj ne bi posegali, partnerja naj bi se namreč podpirala in se uspehov drugega veselila.
Temelj vsakega partnerstva je zaupanje, in če ne zaupate, je z vami najbrž nekaj narobe. Ko o tem spregovorite s prijateljicami, se čudijo, saj ločeno življenje gotovo podžiga strast v zakonu in kako bi si same želele, da bi se njihove slabše polovice za nekaj časa kam spravile, ne pa, da ves čas neproduktivno tičijo doma in najedajo. V resnici se vaš partner domov vedno vrača dobre volje, samozavesten, izpolnjen in ponosen nase ter v vznemirjenem pričakovanju naslednje karierne priložnosti. Ne skupnega dopusta, ampak naslednje službene poti. Kako se ob tem počutite sami? Ne prav dobro!
Kriza srednjih let
Ne le ženske, tudi moški imajo krizo srednjih let. Ta pa se, najbrž pri večini moških, ne izraža stereotipno z ljubicami in športnimi avtomobili, saj za kaj takega potrebujejo precej denarja. 'Vročinski valovi' pri se povprečnih moških izkazujejo v dokazovanju svetu in predvsem sebi. Takrat se zdi, da želi moški nadomestiti vse, za kar čuti, da je do takrat zamudil. Zato družba in veseljačenje s 30-letniki in 30-letnicami, s katerimi se počuti kot riba v vodi – sproščeno in zabavno. Z vami pa malo manj, saj se stalno pritožujete, nič vam ni prav in ne razumete, kako zelo se trudi za svojo družino. Verjetno je takšen odnos do partnerja lahko tudi eden izmed razlogov za njegovo neustavljivo željo po novih izzivih in dokazovanju. Po begu.
Slediti sebi
Čez čas ponos, hrepenenje in veselo pričakovanje njegove vrnitve domov nadomestijo občutki zapuščenosti, zagrenjenosti, nezadovoljstva in vedno pogostejšega negodovanja. Morda tudi občasna popestritev v obliki ljubimca, ki si jo ženske pogosteje, kot mislimo, omislijo. Po načelu 'daleč od oči, daleč od srca'. Ali pa daleč od srca, ne glede na realno očesno razdaljo. Tretje možnosti na prvo žogo skoraj ni na vidiku.
Po tehtnem premisleku pa se pokaže še ena. Lahko se, na primer, posvečate sebi in odgovorno ter polno poskrbite zase, s čimer boste največ storili tudi za otroke. Da se iz vsega naveličane, čakajoče in tarnajoče soproge spremenite v žensko, ki se ponovno nauči prepoznati svoje želje in potrebe ter v sebi obudi moč in pogum, da jih začne počasi, korak za korakom, tudi uresničevati in vanje verjeti. Od tam se bodo reči, z nekaj sreče, verjetno odvijale drugače. V katerokoli smer pa se odvijejo, je bolje kot izgubljeno cepetanje na mestu.
Besedilo: Anita Mohor
Fotografije: Shutterstock
Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol
