Dr. Kozma Ahačič: "Pouk o jeziku je pouk o tem, kakšni smo"

Dr. Kozma Ahačič: "Pouk o jeziku je pouk o tem, kakšni smo" (foto: Primož Predalič) Primož Predalič
Vir: Jana
15. 9. 2017

Cenjen jezikoslovec, ki obožuje slovenski jezik iz 16. stoletja, se je odločil domiselno predati znanje o slovenski slovnici mladim.

Izr. prof. dr. Kozma Ahačič je stras-tni raziskovalec in opazovalec jezika, zaposlen na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Seznam njegovih udejstvovanj je malodane neskončen. Javnost pa je zastrigla z ušesi, ko je luč ugledal spletni jezikovni portal Fran.si, katerega idejni oče in urednik je, in ob izidu dveh slovnic za osnovnošolce (Kratkoslovnica) in srednješolce (Slovnica na kvadrat).

Osnovnošolci in srednješolci so zasedli šolske klopi, kjer se bodo učili tudi slovenščino. Se spomnite, kdaj vas je slovenščina očarala?

Slovenščina me je začela zanimati najprej po čisto literarni plati kot književnost. Nad jezikom sem pa v resnici postal navdušen šele, ko sem se v srednji šoli začel učiti latinščino. Latinščina je poskrbela za nekakšno okužbo z ljubeznijo do slovnic, ki sem jo kmalu prenesel tudi na slovenski jezik.

Pri vas izkušnja s slovenščino ni bila travmatična, kot velja za številne Slovenke in Slovence.

Da. Sam sem imel na srečo same zares dobre, do neke mere tudi revolucionarne učitelje. Tako da sem na pouk slovenščine gledal z velikim občudovanjem in pričakovanjem. Je pa treba poudariti, da slovenščina ni nobena 'travmatična' posebnost. Po vsem svetu ljudje najraje kritizirajo pouk svojega lasnega knjižnega jezika. Jezik je neločljivi del vsakega človeka, pouk o jeziku je v resnici tudi pouk o tem, kakšni smo mi. In ljudje smo praviloma za tak pouk zelo občutljivi. To je nekaj takega, kot če bi imeli v šoli pouk o tem, kako se moramo oblačiti. To so stvari, o katerih želimo imeti neko mnenje.

V tem letu ste prodrli v širšo javnost kot zaveznik mladih pri učenju slovenske slovnice. Zakaj šele v letu 2017 nastopi čas za slovnico za mlade?

Strinjam se, da smo takšno slovnico dobili prepozno, hkrati pa je to tudi pojasnilo, zakaj sem se odločil za tak korak. Preprosto zato, ker sem ocenil, da se v kratkem času tega ne bo lotil nihče drug. To sem presodil že pred dobrimi šestimi leti in od takrat zbiral in analiziral gradivo. Kakovostnega pouka in večje splošne ljubezni do pouka jezika ne bomo dosegli s tem, da se bomo poskušali približevati mladim samo z različnimi pedagoškimi triki in atraktivnostjo. Prepričan sem, da lahko mlade še vedno osvojimo predvsem z vsebino, da se jim pokaže, da je slovnica lahko zanimiva. Kar ne pomeni, da ni zahtevna, a da s svojo zahtevnostjo prinese tudi veliko lepih izkušenj.

V čem se vaša slovnica razlikuje od Toporišičeve, ki številne odvrne že z debelino.

Gre v bistvu za dva tipa slovnic, ki sploh nista primerljiva. Toporišičeva slovnica je akademska – namenjena je študentom in znanstvenikom, medtem ko sta moji slovnici mnogo bolj preprosti, manj kompleksno opišeta jezik, ne zajameta vsega, kar se v jeziku dogaja. Namenjeni sta vsem, ki se z jezikom ne ukvarjajo profesionalno. Tako da bomo o primerjavi govorili šele, ko bomo znanstveniki pripravili tudi novo slovensko slovnico za znanstveni namen.

Je slovnica za mlade dovolj?

Ravnokar smo na Inštitutu za slovenski jezik ZRC SAZU začeli projekt, v katerem bomo vzpostavili slovarski portal, namenjen prav šolskemu pouku, jezikovno svetovalnico za učitelje itd. Seveda pa se ne bo nič premaknilo, če mladi vseh teh pripomočkov ne bodo uporabljali. Za zdaj kaže dobro. Številni učitelji že svetujejo uporabo slovnic in slovarskih portalov učencem tudi pri domačih nalogah. Pogledati v priročnik, ko smo v dvomu, je najboljša osnova za spopadanje z jezikom, ko odrastemo. Poznavanje osnov slovenske slovnice je pomembno tudi za lažje učenje tujih jezikov – v kako veliko pomoč nam je lahko, sem pokazal z nekaterimi primerjavami v Slovnici na kvadrat.

Kako pa komentirate stanje na področju lektoriranja – vodilo na trgu je v tem času hitro in poceni.

Lektor mora biti suverena oseba z dovolj znanja, da zna presoditi, kaj naročnik želi. Zdi se mi, da imamo zadnja leta vse močnejšo stanovsko organizacijo Lektorsko društvo, ki si dejansko prizadeva, da bi združevalo lektorje, ki želijo delati dobro. Drugo pa je želja raznih podjetij po hitrem zaslužku, ki za ne tako majhen denar ponujajo lektorske storitve, ki jih potem izvaja na pol usposobljen kader za zelo malo denarja. To je tržna logika, vendar se trg velikokrat ne zaveda, da je jezik, s katerim neko podjetje prodira v javnost, hkrati tudi ogledalo tega podjetja in da je mnogo ljudi, ki so za jezik občutljivi. Vlaganje v jezik tako ne pomeni metanja denarja skozi okno.

Ste tudi urednik dobro sprejetega brezplačnega portala Fran, ki beleži že okoli 18 milijonov ogledov. Kako si lahko z njim pomagamo navadni smrtniki?

Teh številk sem seveda vesel. Fran deluje tako, da dobimo informacijo, ki jo iščemo, tudi če ne vemo nič o slovarjih, nič o tem, kje bi lahko našli to, kar nas zanima – pa naj gre za sodobni jezik, zgodovino jezika, etimologijo, narečja. Če ne najdemo rešitve, pa lahko postavimo svoje vprašanje in v nekaj dneh dobimo odgovor. Gre za portal, ki omogoča iskanje po več kot pol stoletja leksikografskega dela Inštituta za slovenski jezik.

Kako se v vsakdanjem življenju odzivate na 'jezikovne spodrsljaje' prijateljev, znancev.

Sam za te stvari nisem ravno občutljiv, se pa včasih od srca nasmejem. S pomočjo napak – ali bolje rečeno, manj ustrezne rabe jezika – lahko raziskovalci opazujemo tudi kakšne zelo zanimive stvari. Ne nazadnje so napake včasih tudi napovednik tega, kaj se v jeziku dolgoročno dogaja. To lahko opazujemo že pri latinščini, kjer so napake napovedovale razvoj v romanske jezike. Napake so torej za jezikoslovce izziv. Torej nas ne jezijo, ampak zanimajo. Seveda je prav, da vsak pri sebi presodi, kako pomembno ali nepomembno je zanj brušenje lastnega knjižnega jezika. Nekaj sproščenosti pri tem pa tudi ni odveč.

Kaj napovedujete slovenščini v prihodnje?

Glede slovenščine sem optimist in bom ostal vse do časa, dokler bo strokovnjake in nestrokovnjake zanimalo, kaj se z jezikom dogaja.

Besedilo: Ksenija Sedej
Fotografije: Primož Predalič

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri