Potem, ko se Slovenci že lahko pohvalimo s prevodi vrste romanov izjemnega Arta Paasilinna, je na knjižne police prišel še prevod romana Deset prisrčnih trmoglavk.
Arto Paasilinna sodi med najbolj priljubljene, plodovite in prevajane finske pisatelje z nadvse širokim krogom bralcev vseh generacij. Preden se je Paasilinno povsem posvetil književnosti, si je denar služil kot novinar. Za njegove romane je značilen lahkoten pripovedni tok in nezgrešljiv humor, s katerim avtor opisuje prigode svojih značilno nenavadnih junakov.
Prav takšen je tudi roman Deset prisrčnih trmoglavk.
V uvodnem zapletu duhovitega novega branja spoznamo podjetnika Rauna Rämekorpija, ki tistega dne praznuje šestdeseti rojstni dan in tekom dneva tako prejme kopico šopkov in daril. Ker je njegova žena alergična na rože, jih mora spraviti proč. Taksistu Seppu Sorjonenu, ki mu priskoči na pomoč, se zdi rož škoda za odpad in slavljencu predlaga, da jih razdeli med prijatelje in znance. Nemogoče, ti so mu rože vendar prinesli. Potem pa se spomni, da pravzaprav pozna nekaj dam, ki jih lahko osreči ...
- »Res je poznal celo kopico žensk. V vseh letih življenja so mu mnoge prekrižale pot. Ženske so nekaj posebnega, drži ... in ravno njih so rože namenjen. Kako da se tega ni spomnil sam? Zamisel je bila res odlična! Industrijski svetnik je v duhu že zagledal opojne podobe veličastnih možnosti, ki jih bodo odprla cvetlična darila, ne da bi se nanje posebej pripravljal. Kar slinil se je in obenem se je počutil kot mož premnogih kvalitet – po drugi strani pa tudi kot precejšen prašič, kot ropar najhujše sorte.«
Na cvetlični obhod podolgem in počez po mestu se je nato odpravil skupaj z voznikom taksija. Bo njun prvi obisk pri predstavnici za odnose z javnostjo Eilo Huthatavesi ali pri Tarji Salokorpi, ki je učila umetnostno vzgojo, Rauno pa jo je spoznal pred več kot desetletjem v Tuniziji, kjer je prodajal savne-brunarice?
Branje, ki zagotovo obeta!
Arto Paasilinna se od leta 1975 ukvarja le še s pisanjem, pri katerem je tako uspešen, da je finske kritike pritisnil ob zid. Ovenčanemu s številnimi domačimi in mednarodnimi nagradami so njegovo pisanje prenehali označevati z zgolj 'lahkotnim branjem' in morali enkrat za vselej priznati, da je izjemen literat, in da mu je uspelo to, kar je uspelo le malo kateremu Fincu pred njim ...
Paasilinna je napisal 35 romanov, poleg njih pa še nekaj slikanic, zgodovinskih pripovedi in spominov. Doslej so bili njegovi romani prevedeni v 35, večinoma evropskih jezikov v skupni nakladi več deset milijonov izvodov. Po njegovih romanih je bilo na Finskem posnetih šest filmov, Francozi pa so v Kanadi posneli svojo verzijo Zajčjega leta.
Paasilinno, ki govori le finsko, so prek prevodov najprej spoznali širom Evrope, razmeroma pozno pa tudi v anglosaškem delu sveta, saj je bil njegov prvi roman preveden v angleški jezik šele leta 1995. Napisal je tudi kakšen ducat vodnikov različne vsebine in poljudnih knjig o Finski ter njeni zgodovini.
Za svoja dela je Paasilinna prejel številna domača in tuja priznanja in nagrade, med drugimi tudi prestižni Giuseppe Acerbi Premio Litterario leta 1994 in Prix Littéraire Air Inter v Bordeauju leta 1998.
V pisateljevem opusu zaradi kočljivosti teme najbolj izstopa roman Očarljivi skupinski samomor (napisan leta 1990), ki jo oblikuje s prekipevajočo šaljivostjo.
V kolikor še niste brali zgod in nezgod propadlega podjetnika in vsega naveličanega oficirja, ki se po naključju srečata, ko se namenita na istem kraju napraviti samomor, vam knjigo Očarljivi skupinski samomor toplo priporočamo v branje. In naj vas naslov knjige ne zavede. Če se na knjigo kot avtor podpiše Arto Paasilinna, lahko računate na obilico nenavadnih pripetij in smeha.
Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol
