J. K. Rowling o postranskih koristih neuspeha in moči domišljije - in še 5 odličnih poletnih branj!

J. K. Rowling o postranskih koristih neuspeha in moči domišljije - in še 5 odličnih poletnih branj! (foto: profimedia) profimedia
5. 6. 2018

»Ne potrebujemo čarovnije, da bi si spremenili svet, v nas je že vsa za to potrebna moč: moč, da si predstavljamo, kako bi bilo lahko bolje.«

Zelo dobra zivljenjaAvtorica serije sedmih knjig o Harryju Potterju, ki so bile prevedene v več kot 80 jezikov, izšle v prek 200 deželah in bile prodane v več kot 500 milijonih izvodih, so leta 2008 povabili, da nagovori zbrane na podelitvi diplom na Harvardovi univerzi, ene najbolj elitnih svetovnih univerz.

Ta slavni govor je veliko kasneje izšel še v knjižni izdaji, pred dnevi pa smo ga še ravno pravi čas pred zaključkom šolskega in študijskega leta dobili tudi v slovenščini. Knjiga Zelo dobra življenja namreč velja kot odlično darilo za maturante in diplomante.

V svojem dolgem, a globoko navdihujočem govoru Rowlingova spregovori o dveh zanjo zelo osebnih temah:

  • o postranskih koristih neuspeha

»Neuspeh mi je dal samozavest, ki je nisem imela kljub množici opravljenih izpitov. Zaradi neuspeha sem se o sebi naučila stvari, ki se jih sicer ne bi nikdar. Zavedla sem se, da imam močno voljo in več odločnosti, kot sem domnevala. Zavedla sem se tudi, da imam prijatelje in da so ti prav res vredni več od zlata. Ko se zaveš, da imaš po prestali preizkušnji več modrosti in moči, veš tudi, da si zdaj sposoben preživeti kar koli. Dokler se ne znajdeš v težavah, nikoli ne boš poznal samega sebe in nikoli ne boš vedel, kako močne so tvoje vezi s prijatelji. Spoznati to dvoje pa je resničen dar, naj je bila pot do njega še tako boleča, in vreden je več kot vsi akademski naslovi, ki sem si jih prislužila.«

  • in izjemni moči domišljije.

»Morda mislite, da sem se za drugo temo, moč domišljije, odločila zato, ker je bila domišljija zame tako pomembna, ko sem se postavljala na noge. A to ni povsem res. Čeprav bom do zadnjega diha zagovarjala pomen pravljic, ki jih otrokom beremo pred spanjem, sem se naučila ceniti domišljijo v njenem širšem smislu. Domišljija je lastna le ljudem, saj gre za sposobnost, da si predstavljamo tisto, česar ni, zato pa je tudi vir vseh izumov in inovacij. Gre za sposobnost, ki lahko bolj kot katera koli druga preoblikuje in razkrije, gre za moč, zaradi katere lahko sočustvujemo z ljudmi, s katerimi si nikdar nismo delili izkušenj.«

Obe pomenljivi življenjski lekciji je z mladimi diplomanti delila tudi skozi nazorne zgodbe iz svojega življenja in jim mimogrede zastavila nekaj provokativnih vprašanj.

Njene zgodbe so od takrat navdihnile mnoge, da so se vprašali, kaj pomeni imeti 'dobro življenje'.

Dobra poletna branja!

Knjiga Zelo dobra življenja pa ni edina knjižna novost, ki prihaja na knjižne police še pred poletjem. V nadaljevanju vas želimo na kratko opozoriti še na nekaj odličnih poletnih branj, ki so prav tako izšla pri Mladinski knjigi.

poletno branje

  • Stanka Hrastelj PRVA DAMA

Prva dama v minimalističnem slogu in na zgoščen način predeluje svetopisemsko zgodbo lepe Batšebe in kralja Davida. »Sporno« kraljevo ženo obravnava kot arhetip ženske zapeljivke, ki tudi v emancipacijskem smislu prepozna svoje čare in jih, ne glede na sredstva in žrtve, preračunljivo unovči za vzpon po družbeni lestvici.

Stanka Hrastelj je doslej objavila pesniški zbirki Nizki toni (2005), Gospod, nekaj imamo za vas (2009) in roman Igranje (2012). Za literarno delo je prejela več nagrad, med drugim modro ptico za najboljši roman (2012), naziv vitezinja poezije (2007), nagrado za najboljši prvenec (2005) in naziv najboljša mlada pesnica Slovenije (2001).

  • Monika Žagar KOŠČEK ČOKOLADE V PASJI DLAKI

Prvoosebna pripovedovalka Paula ni prav nič zavita v samopomilovanje, ker nima bioloških otrok: raje se skupaj s partnerjem spopada z najrazličnejšimi izzivi, ki jih prinašajo mednarodne posvojitve. Roman Košček čokolade v pasji dlaki odslikava mobilnost in naključnost sodobnega globalnega sveta, hkrati pa je razmišljanje in pripoved o varnosti in ljubezni sestavljene družine.

Monika Žagar je po diplomi na ljubljanski Filozofski fakulteti nadaljevala študij na kalifornijski univerzi v Berkelejyu, kjer je leta 1994 tudi doktorirala iz skandinavskih študij. Po dolgih letih ustvarjanja v glavnem v tujini zdaj spet živi v Ljubljani. Starejši slovenski bralci se je spominjajo po prispevkih v Razgledih, v akademskih krogih pa je cenjena zlasti njena knjiga o norveškem pisatelju Knut Hamsun: The Dark Side of Literary Brilliance, ki je izšla pri ameriški akademski založbi Washington University Press. Njena romansirana biografija o družini Žagar Dva brata, trije svetovi (2015) je bila nominirana za najboljši literarni prvenec, po njej pa se pripravlja še igrano-dokumentarni film.

  • Ken Folett STEBRI ZEMLJE, drugi del prve knjige trilogije Kingsbridge

V drugem delu prve knjige se bitka za prestol med kraljem Štefanom in njegovo tekmico Matildo razmahne v državljansko vojno. Priorja Philipa, ki si je v Kingsbridgeu zamislil največjo gotsko katedralo na svetu, pestijo težave pri gradnji, zidar Tom v skrivnosti obrti uvede sina Alfreda in pastorka Jacka, nekdanja plemkinja Aliena, za katere naklonjenost se potegujeta oba fanta, pa postane uspešna trgovka.

Britanski pisatelj Ken Follett slovi kot avtor vohunskih in zgodovinskih romanov. Nazadnje smo uživali v njegovi zgodovinski trilogiji Stoletje, njegova največja uspešnica pa vseeno ostaja roman Stebri zemlje, ki so ga od izida leta 1989 prodali v več kot 25 milijonih izvodov in se je uvrstil na šesto mesto lestvice najbolj priljubljenih romanov v angleškem jeziku. Po knjižni predlogi so posneli tudi televizijsko nadaljevanko.

  • Fredrik Backman MI SMO MEDVEDI!

Nekje je mesto, v katerem skupnost pomeni vse. Srce te skupnosti so Medvedi, mestni hokejski klub, ki vse svoje upe polaga v mladinsko ekipo. In srce te ekipe je njen najboljši igralec Kevin. Bliža se finale državnega prvenstva, ki bo odločil o usodi mladih fantov, kluba, in vseh prebivalcev. A velike sanje malega mesta se čez noč razblinijo, in ko skrivnosti te noči pridejo na dan, se zgodba, ki se začne kot pravljica, sprevrže v tragedijo.

Švedskemu pisatelju Fredriku Backmanu so romani Mož z imenom Ove, Babica vas pozdravlja in se opravičuje in Tu je bila Britt-Marie prinesli mednarodno slavo. Zdaj je med nami z novo knjigo, ki so jo kritiki in bralci proglasili za njegovo najbolj zrelo delo doslej.

  • Arto Paasilinna LADJAR Z LEPIMI STOPALI

Aulis Rävänder ima na tem svetu dva zaklada: vlačilec Vulcanis in ženo Liiso. Z vlačilcem si čez dan služi ljubi kruhek, z ženo pa krajša noči, in sam sebi se zdi najsrečnejši moški na svetu. A njegove sreče je konec tisti trenutek, ko mu žena oznani, da si je že pred časom omislila ljubimca in da hoče ločitev. Ubogi ladjar za nasvet pokliče pomoč v stiski, po­motoma pa zavrti številko salona pedikerke Irene. Toda njegova pomota se izkaže za srečo v nesreči, posebno ko Irene ugotovi, kako lepa stopala ima ladjar Aulis ...

Arto Paasilinna (Gozd obešenih lisic, Zajčje leto, Tuleči mlinar, Očarljivi skupinski samomor, Dedu za petami, Žup­nikov zverinski služabnik) s svojim posebnim humor­jem, živopisnimi liki in odbitimi zgodbami že več kot 30 let navdušuje slovenske bralce. Samo od leta 2005 je bilo prodanih več kot 40.000  izvodov njegovih knjig in je nedvomno eden najbolj priljubljenih in prevajanih finskih pisateljev pri nas.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri