Najbrž je kdo od odraslih tudi vam v otroštvu zaupal skrivnost, da v školjki, prislonjeni na uho, slišite zvoke oceana. Zdaj, ko ste odrasli, najbrž tudi veste, da to ne drži. Školjčna ohišja pač niso posebne kapsule, kamor bi se skladiščili zvoki iz naravnega okolja stanovalcev vodnega prostranstva.
Od kod torej prihaja šumeči zvok, ki ga slišimo? Odgovor ni tako skrivnosten, kot se zdi na prvi pogled. »Zvok, ki nam zašumi iz školjčne lupine, ustvarijo odmevi iz okolja,« je razložil profesor geologije na kalifornijski univerzi v Davisu Geerat J. Vermeij.
Tovrsten odmev ni omejen zgolj na školjke. »Vsaka prazna, votla posoda z odprtino (na primer steklenica) lahko ustvari podobne zvoke. Ko zvoki iz okolja trčijo ob notranjo površino predmeta, se odbijejo in nekatere zvočne frekvence se okrepijo. Ko prislonite k ušesu školjko ali odprtino katerega drugega praznega, votlega predmeta, ki ni prav nič povezan z morjem, boste slišali enako šumenje. Ta fenomen imenujemo resonanca,« je trditev bolj znanstveno podprla avdiologinja in docentka z univerze St. John Shruti Desphande.
Školjka je torej resonančna votlina, v kateri se nekateri zvoki okrepijo, medtem ko drugi oslabijo. Resonančni fenomen je značilen predvsem za spiralaste školjke z nakodranim robom.
Druga zelo razširjena razlaga za šumenje v školjki pravi, da slišimo valovanje lastne krvi v žilah. Znanstveniki so to trditev zavrgli. Prvič zato, ker je šumenje enakomerno. Ne spremeni se niti takrat, ko se gibljemo, kar spremeni pretok krvi v telesu, utrip in krvni pritisk. »Če bi si školjko prislonili na uho v zvočno izoliram studiu, ne bi slišali ničesar,« je postregel z drugim dokazom, da ta teorija ne zdrži vode, Vermeij. Seveda, kri se v izoliranem prostoru ne ustavi, ampak gre svojo pot naprej.
»Najbrž se zdi vse skupaj trivialno, a vseeno postavlja zanimivo vprašanje. Kaj pravzaprav uravnava frekvence odmevov? Za ta odgovor bi morali raziskovati naprej, se poglobiti v obliko, prostornino in debelino školjčne lupine ter raziskati razmerja,« je dodal Vermeij.
Vrnimo se na začetno misel. Trditev, da iz školjčne lupine slišimo šumenje morja, morda le ni povsem napačna. Navsezadnje, če sedimo na obali in si uho pokrijemo s školjko, bodo zvoki iz okolja pripomogli, da bomo slišali vsaj delček morskega valovanja.
Vir: Huffpost
Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol
