Slovenska inovatorka Nataša Muševič je pri Svetovni organizaciji za intelektualno lastnino (WIPO) oddala mednarodno patentno prijavo za izum s področja industrijskega 3D-tiska, ki ga tuji strokovni mediji uvrščajo med najpomembnejše rešitve s tega področja.
Seznam njenih sposobnosti, znanj in talentov je dolg – je avdioinženirka, intermedijska umetnica, producentka elektronske glasbe, skladateljica, pevka in specialistka za studijsko snemanje zvoka. Kot izumiteljica revolucionarnega 3D-tiska kovin si najbolj želi, da bi od njenih izumov lahko živelo tudi domače, lokalno okolje. Skupaj s projektno ekipo Zavoda Park si močno prizadeva, da bi projekt ostal in uspel na slovenskih tleh, da bi Slovencem lahko ponudila nova delovna mesta v domovini.
Kako ste se odločili za študij zvočnega inženiringa na londonski šoli School of Audio Engineering (SAE)?
Svoj prvi glasbeni album sem na računalniku ustvarila pri 17 letih. Takrat kakršenkoli študij zvoka v Sloveniji ni bil mogoč.V zadnjem letniku bežigrajske gimnazije mi je brat svetoval, naj grem študirat v London. Odločila sem se v hipu.
Je zvočni inženiring tisto, kar navadni smrtniki razumemo pod tonsko tehniko?
Izraz zvočni inženiring je širši kot izraz tonska tehnika. Pri nas je tehnična akustika predmet na Strojni fakulteti, zvok je tam obravnavan v sklopu meritev hrupa, ki ga proizvedejo stroji. Tonski tehniki pa pri nas delajo v glasbeni produkciji na radiih, v glasbenih studiih ali v živo na koncertih. Moj študij je zajemal vse to in še več, tudi širše poznavanje akustike v smislu vsega, od konstrukcije studiev, konstrukcije zvočnikov, poznavanja materialov, topologij, električnega inženiringa, akustične analize in meritev; pa do psihoakustike. Vključeval je tudi zgodovino in kulturologijo zvoka, imela pa sem tudi izpit iz lotanja in konstruiranja elektronskih vezij.
Kako bi nepoznavalcu razložili, kaj volumetrični 3D-tisk sploh je?
Izrazi na tem področju še niso popolnoma ustaljeni, besedo volumetrični 3D-tisk so začrtali Američani s patentom, oddanim mesec in pol za mojim. Doslej je 3D-tisk objektov potekal tako, da se ti izdelujejo iz posameznih ravnih plasti materiala. Gre za nalaganje plasti, vsaka plast se izdela posebej. Volumetrični 3D-tisk pa je novo področje – objekti nastajajo z izdelavo prostorskih delov, volumnov objekta.
Težko je s temi izrazi. Vesela sem, da so problem z izrazoslovjem rešili Američani, sama sem v angleški verziji patenta namreč uporabila izraz volume-by-volume additive manufacturing, namesto dosedanjega konvencionalnega layer-by-layer 3D-tiska. Kaj nov način tiska objektov omogoča in kakšne so njegove prednosti? Volumetrični 3D-tisk predvsem omogoča hitrejši tisk, prednosti pa so tudi druge, med drugim manjša poraba materiala.
Ste že izmerili, kakšno je na trgu zanimanje za ta izum? Za katere industrije je najbolj primeren?
3D-tisk kovin se v zadnjih letih vse pogosteje uporablja za sestavne dele vozil, letal, plovil ..., ker so zaradi oblike tiskani sestavni deli lažji, njihovo število pa je manjše. 3D-tisk kovin se razvija tudi za namen uporabe v vesolju. Pred oddajo patenta o trgu nisem razmišljala, kot izumiteljici mi je pomembno, da delim tehnično rešitev s svetom in s tem pripomorem k razvoju tehnologij.
Verjetno v tej zgodbi niste sami, imate močno tehnično ekipo in tudi ekipo pravnih svetovalcev.
Na svojo ekipo sem izjemno ponosna. Naša vizija je, da vzpostavimo most med izumitelji in industrijo oziroma zagotovimo podporno infrastrukturo za bodoče izumitelje. Takšna je tudi vloga projektne ekipe Zavoda Park, ki jo sestavljajo strokovnjaki z različnih področij. Nemogoče je, da bi vsak izumitelj ali inženir imel vsa znanja, ki so potrebna, da bo njegov izum tudi komercialno uspešen. V Sloveniji namreč težko konkuriramo tujim velikanom.
Boste ostali v Sloveniji, kam vas vleče glede na uspeh, ki je pred vami?
Uspeh ni nikoli podarjen, z delom in disciplino lahko nanj samo upaš. Slovenija je moj dom, tu so moji prijatelji, družina. Rada bi ostala, pa ne samo zaradi kakovosti življenja, zelo si želim, da bi od mojih izumov lahko živelo tudi lokalno okolje. Zato pozivam strokovnjake in poslovno Slovenijo, da nam pomagajo projekt uresničiti. Ali bodo v Sloveniji prevladale nečimrnost, nevoščljivost in negativnost ali pa mi bo uspelo v pravem času zbrati dovolj izkušenih in dobrih ljudi, ki so pripravljeni pomagati in želijo, da tak projekt uspe na slovenskih tleh. Da lahko skupaj konkuriramo tujini in ustvarjamo dodano vrednost tukaj. To si želim. Če bom torej čez pet let v tujini, boste vedeli, da mi v Sloveniji ni uspelo, čeprav delam 14 ur na dan.
Ste avdioinženirka, intermedijska umetnica, producentka elektronske glasbe, skladateljica, pevka.. in zdaj predvsem izumiteljica.
Čutim, da mi je namenjeno, da ustvarjam in tako nekaj dam tej družbi. Nikoli ne neham razmišljati, moji možgani so polni idej. Vse, kar obstaja na svetu, je nekdo najprej imel v glavi. Vsi avtorji in ustvarjalci iščemo rešitve za neke probleme. Vesela bom, če bodo zaradi mojih rešitev nastala nova delovna mesta v Sloveniji, za kar pa je potrebno še mnogo dela.
Zvok, akustika, biologija, matematika, umetnost, 3D-tehnologije – kako je vse to povezano? Ljudje smo si različni, spadam med tiste, ki se želijo nenehno učiti, vse me zanima. Matematika je osnova naše civilizacije, prisotna je v umetnosti, v glasbi, v biologiji, v gradbeništvu, strojništvu, lingvistiki ... Matematični vzorci so preprosto prisotni povsod. Sama imam srečo, ker z matematiko nimam težav.
Kako se povezujeta biologija in zvok?
S tem vprašanjem se ubadam že od leta 2006. Začelo se je s študijem psihoakustike, to pomeni, kako človek dojema zvok in kakšen vpliv ima zvok na naše telo. Vsako človeško telo ima svojo osnovno resonančno frekvenco, ki je odvisna od posameznika. Za nekatere frekvence je znano, da povzročijo krč v zaočesni mišici. V hrupu se vaše telo ne bo naspalo, medtem ko nekatere bolnišnice v Ameriki uporabljajo glasbo kot nadomestilo protibolečinskih sredstev pri otrocih.
Zaznavanje in zmožnost lokalizacije zvoka je izredno pomembno za vsa živa bitja, saj tako vemo, od kod prihaja nevarnost, tudi če smo v temi. S pičlima dvema mikrofonoma (našima ušesoma) lahko človek zaznava zvoke iz katerekoli smeri. To je fascinantno! Številnaživa bitja glasbo oz. melodične speve povezujejo s paritvenimi obredi, povezav med biologijo in zvokom je torej nešteto.
Zelo radi raziskujete vzporednice med cvetlicami in zvokom. Kaj ste dognali?
Ko sem se lotila konstruiranja zvočniških trobelj, je bilo nenadoma vse podobno rožam. Ugotovila sem, da je narava kar najbolj elegantno že rešila te probleme. Zaradi napredka v proizvodnih zmogljivostih in zaradi 3D-tiska lahko danes naredimo zvočnike, ki niso škatlaste oblike; pravi koti in vzporedne stranice so za zvok načeloma slabi, ker ustvarjajo neželene resonance in distorzije.
Ste šolana pianistka, vendar v nastopanju na koncertih niste najbolj uživali.
Od nekdaj imam tremo pred javnim glasbenim nastopanjem. Zato sem raje postala producentka glasbe v studiu kot pevka.
Študirali ste v Londonu, meki glasbene produkcije. V katero smer gre razvoj glasbe?
Glasba je vedno odsev družbe in tehnologije, danes so to računalniki. Obstajajo pomisleki, da nova glasba ni dobra, nekateri pravijo, da je žalostna, hladna in dolgočasna. Prvič v zgodovini lahko glasba nastane samo na računalniku, vendar je tako težko narediti 'živo' glasbo za ljudi. Manjka ji dinamike, 'človeškost', ki jo lahko da samo izvajalec ... Osebno mi je s tehničnega stališča produkcija takšne računalniške glasbe izredno zanimiva, s kompozicijskega pa manj.
Ne smemo pozabiti osnovnega namena glasbe, da se ljudje dobro počutijo. Sama zadnja leta poslušam vesel pop, nastalo je nekaj res neverjetnih tehničnih produkcij in inovacij, ki so mi strašno navdihujoče. Se pa to ne more primerjati z igranjem klavirja ali koncertom orkestra v živo, ki ima naravno dinamiko, ki jo začutiš in te resnično osupne.
Preizkusili ste se tudi na šovu talentov. Kakšna izkušnja je bila to za vas?
Zabavna! Zadnja leta pojem, ker so zame to daleč najbolj učinkovite dihalne vaje, ki jih zelo priporočam tudi proti stresu. Nisem pa profesionalna pevka, za to bi morala vaditi šest ur na dan, vsak dan. Glas je mišica kot katerakoli druga. Že ob prijavi sem vedela, da ni možnosti, da zmagam, ker prerposto nisem toliko vadila. Človek mora biti odprt za kritike, kdaj pa se mora tudi zabavati in sprostiti, to je osnovni namen glasbe.
V tujini vaš 'opojni vokal' primerjajo z Björk in Martino Topley - Bird. Kakšne so ta hip vaše pevske ambicije?
Da bi le imela čas ohranjati petje kot hobi, da bi se kdaj pozneje lahko petju spet bolj posvetila.
Stvari, s katerimi se ukvarjate, zahtevajo popolnost, eksaktnost. Na katerih področjih pa si, če sploh, lahko dovolite več ležernosti? Kaj počnete v prostem času?
S prijatelji radi igramo enko in druge družabne igre, vsako leto imam svojo gredico z rožami, gojim zelenjavo, cepim avtohtone sorte dreves, družim se s kolegi taborniki, mizarim, v soboto grem na tržnico, na sprehod ... Pol leta lahko stoprocentno delam projekt, potem pa potrebujem odklop.
Besedilo: Smilja Štravs // Fotografiji: Aleksandra Saša Prelesnik
