Ste si kdaj zaželeli, da bi lahko življenje "odvrteli" naprej in ugotovili, ali odločitve, ki jih sprejemate danes, vodijo do zadovoljstva z vašim življenjem v prihodnosti? V svetu znanosti je največji približek temu raziskava o razvoju odraslih ljudi, ki so jo opravili na Harvardu.
Psihiater in raziskovalec Robert Waldinger je predstavil izsledke harvardske raziskave o razvoju odraslih ljudi, ki so povzete v štirih točkah.
V njej so skupine raziskovalcev kar 78 let sledile življenjem 724 moških - gre za eno najdlje časa trajajočo raziskavo o življenju odraslih, ki so jih kdaj opravili. Raziskovalci so vsaki dve leti moške izprašali o fizičnem in duševnem zdravju, profesionalnem življenju, prijateljstvih, ki jih gojijo in zakonskem življenju. Opravili so še zdravstvene preglede, ki so vključevali analizo krvi in slikanje možganov.
Tako so ugotovili, kako okoliščine, v katerih živijo ti moški ter odločitve, ki jih sprejmejo, vplivajo na njihovo življenjsko pot. Psihiater Robert J. Waldinger, vodja raziskave, je glavne izsledke razkril na priljubljenem TED. "Kar 75 let smo objavljali strokovne članke o rezultatih, a objavljali smo jih v strokovnih revijah, ki jih ne bere veliko ljudi. Oblasti so v to raziskavo vložile na milijone dolarjev, zato naj ne ostane prezrta," je dejal.
Eden izmed glavnih izsledkov je ta, da smo - če gojimo dobre odnose z drugimi - srečnejši in bolj zdravi, medtem ko nas osamljenost ubija. Waldinger je z javnostjo delil še štiri glavne ugotovitve raziskave.
1. Srečno otroštvo ima dolgotrajne učinke ...
Srčni in topli odnosi s starši so velik pokazatelj tega, ali boste lahko kot odrasla oseba vzpostavili tople in varne odnose s tistimi, ki so vam blizu. Srečno otroštvo je pomembno vplivalo na dobre odnose, ki so jih sodelujoči v raziskavi vzpostavili s svojimi partnerkami in jih ohranili tudi do visoke starosti. Ne štejejo pa samo odnosi s starši - ugotovili so, da pri tistih, ki so v otroštvu vzpostavili dober odnos z vsaj enim sorojencem, obstaja manjša možnost za razvoj depresije do 50. leta.
2. ... Po drugi plati pa so lahko ljudje s težavnim otroštvom bolj srečni v srednjih letih
Odraščanje ljudi, ki izhajajo iz težavnih okoliščin (iz revnih ali razdrtih družin) je bilo manj srečno kot odraščanje tistih iz ugodnih okoliščin. Ko pa so dosegli zrela leta (od 50 - 65 let) so bili tisti ljudje, ki jih je zanimala vzgoja in pomoč mlajšim generacijam (psihologi to imenujejo generativnost) srečnejši od tistih, ki jih to področje ni zanimalo in se niso ukvarjali z njim. Generativnost ni odvisna od tega, ali je oseba starš ali ne - ljudje jo lahko razvijejo tudi preko tega, da delajo v poklicih, v katerih lahko pomagajo mladostnikom (na primer kot mentorji).
3. Če se naučimo, kako obvladovati stres, se nam bo to obrestovalo celo življenje
Vsi razvijemo svoje načine za obvladovanje stresa in sproščanje tesnobe. Waldinger in njegova ekipa so ugotovili, da nekateri načini obvladovanja stresa imajo večje dolgoročno ugodne učinke kot drugi. Med temi (adaptivnimi) metodami so:
- sublimacija - Primer: delodajalec se do vas vede nepošteno, zato se podate v sindikalni boj za zaščito pravic delavcev.
- altruizem - Primer: premagali ste odvisnost, zdaj svetujete tudi drugim, s tem pa pomagate še sebi.
- supresija oziroma zaviralno delovanje - Primer: skrbi vas odpuščanje v vašem podjetju, a to skrb potlačite in se raje osredotočite na iskanje rešitve za prihodnost.
Slabe strategije za obvladovanje stresa vključujejo zanikanje, izpade ali projekcije. Raziskovalci so odkrili, da imajo tisti, ki uporabijo adaptivne metode, boljše odnose z drugimi ljudmi. Lažje sobivajo z njimi in imajo večjo družbeno podporo, kar pomeni, da se bolj zdravo starajo.
4. Čas, ki ga preživimo z drugimi, nas zaščiti pred "poškodbami" ob življenjskih padcih
Waldinger je dejal, da je kakovost odnosov tista, ki šteje - to je ena od pomembnejših ugotovitev raziskave. Ugotovili pa so še, da šteje tudi kvantiteta odnosov.
Ko so odgovarjali na vprašanja o svojih življenjih, so sodelujoči v raziskavi izpostavili, da ima čas, ki so ga preživeli z drugimi za njih velik pomen in da je to del življenja, na katerega so najbolj ponosni. Čas, ki so ga preživeli z drugimi jih je osrečeval na dnevni ravni. Še posebej se to nanaša na trenutke s partnerkami, saj se zdi, da je to omililo nihanje razpoloženja, ki ga prinese staranje in s tem povezane bolezni.
Od prvotno sodelujočih v raziskavi (poudarjamo, da je trajala 78 let), je še živih le malo udeležencev. Univerza Harvard pa je sklenila, da bo z raziskavo nadaljevala in se osredotočila na otroke prvotnih udeležencev - na sodelovanje je pristalo kar 1.300 potomcev (51 % med njimi je žensk).
Bojijo pa se, da bo napovedano nižanje sredstev za raziskavo pomenilo njen konec. "Naša raziskava bo morda med prvimi ukinjenimi projekti. Naše delo ni življenjskega pomena - ne iščemo zdravila za Alzheimerjevo bolezen ali rak. A z njeno pomočjo smo našli pot za tako razumevanje človeškega življenja, ki je na drugačen način ne bi mogli najti in predstavlja temelje za pomembne stvari," je še dodal Waldinger.
Povzeto po ideas.ted.com
Novo na Metroplay: Kristijan Crnica - Kikifly o glasbenem ustvarjanju, izzivih in prav posebni tetovaži
