Lepe ocene se zdijo pomembne - sploh, kadar jih ni. A dolgoročno je osebnost, ki jo otrok zgradi, veliko večji indikator njegovega uspeha. Kaj šteje in zakaj ne smete obupati, tudi če ocene niso vedno najlepše.
1. Intelektualna radovednost
Otroci, ki se jih vzgaja, da so željani skranja novih znanj in so radovedni o stvareh, ki jih ne poznajo, se bodo razvili v osebe, ki bodo znale razmišljati izven konvecionalnih vzorcev. Takšni ljudje imajo sposobnost odkrivati nove perspektive o že znanih stvareh.
Današnje korporacije (seveda ne te v Sloveniji, ker v Sloveniji je grozodejstvo, če si drzneš razmišljati po svoje), predvsem tiste, ki vneto zaposlujejo kadre z visokim potencialom, iščejo prav takšne ume, ker potrebujejo ljudi, ki znajo generirati revolucionarne ideje, s katerimi se bo podjetje lahko potegnilo v prednost pred konkurenco.
Takšen um se ne razvije z branjem knjig, ampak z dejanji. Z učenjem na lastnih napakah. Da boste lažje usmerili svojega otroka, odkrijte, kakšen tip učenca je. Če se težko uči tako, da sedi na miru in vedno teži h gibanju, ga za širjenje obzorij peljite v muzej ali na kakšno razstavo, ki mu bo dala informacije o želeni temi. Če pa je bolj vizualen tip, se bo lažje učil z iskanjem informacij na spletu ali ustvarjanjem miselnih (morda celo bolj domiselnih) vzorcev.
2. Disciplina
Morda se spomnite zgodbe o zajcu in želvi in še veste, kaj na koncu prevlada: počasnost in vztrajnost. Nedavna raziskava je pokazala, da sta pri dojemanju šolske snovi bolj kot inteligenčni količnik, pomembna trdo delo in disciplina. Konsistenten trud vodi k napredku in učinkuje dlje kot kratko in hitro učenje v zadnjih minutah pred testom.
Disciplino razvijajte s spodbujanjem otroka h kratkim obdobjem učenja na dnevni ravni. Med učenjem naj bodo odmori, ki si jih otrok določi sam, da se priuči samo-discipline. Učenje naj vključuje tudi zabavne aktivnosti, ki bodo pomagale k absorbiranju učne snovi (recimo hitri kviz ali iskanje pravilnega odgovora med petimi podanimi).
3. Samozavest
Na intervjuju za službo vašega, takrat že odraslega otroka, ne bodo prosili, naj recitira Hamleta ali pa na tablo reši poglobljen integral. Bolj bodo potrebovali nekoga, ki je zmožen delati tako sam, kot tudi v ekipi, ki odraža samozavest, da se lahko sooči z izzivi in se zna učiti. Zato je pomembno, da otroka naučimo, kako in kdaj se je potrebno postaviti zase, tudi v odnosu do avtoritativnih oseb, npr. učiteljev.
Ločevanje med trmo in agresivnim uveljevanjem svoje volje ter izražanjem lastnega mišljenja in argumentov, bo otroku dalo samozavest in občutek pravičnosti, kar mu bo utrjevalo kožo od šolskega igrišča do podpredsednikove pisarne. Seveda pa ne pozabite graditi otrokovo samozavest tudi z lekcijami ponižnosti - priznati napako, ko je ta storjena, prav tako zahteva velikega človeka.
4. Čustvena odpornost
Veste kdo je zrasel v zanesljivo in marljivo osebo? Tisti vaš sošolec, ki se je moral za dobre ocene resnično potruditi. Ki mu petice nikoli niso bile kar dane same od sebe, ker so v drugem razredu odkrili, da lepo riše in so mu zato povsod gledali skozi prste. Danes v kulturi otrok zavedanje, da se je za dobre stvari potrebno potruditi, izginja. Otroci se čutijo upravičeni do vsega udobja, igrač in zlatih kolajn, samo zato, ker so se zjutraj skobacali iz postelje.
Če stvari ne pridejo z lahkoto, današnji otroci običajno preprosto odnehajo.
Čustveno odporen otrok se bo želel učiti in ne bo izgubil upanja, če kakšne stvari ne bo takoj razumel. Ve, da mora poskusiti znova in poiskati rešitev. Zato otroka pohvalite za trud, ne za rezultat, za pridno učenje in ne za oceno na testu.
Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol
