Od leta 1989 - ko se je onkraj luže na malih ekranih prvič pojavil predhodnik resničnostnih šovov Policisti (Cops), ki je javnosti prvič voajeristično dovolil pokukati v delo policijskih patrulj, nekaj malega kasneje pa se je še sedem neznancev preselilo v isto hišo in pred kamerami Resničnega sveta (Real World) počelo raznorazne norosti - do danes je svet postal malodane obseden z resničnostnimi šovi.
Da pod Alpami na fenomen nismo imuni, čeravno je k nam pljusknil s precejšnjo zamudo, dokazuje že letošnja pomlad, ko se na različnih televizijah skoraj simultano predvaja več njih. Trend resničnostnih šovov ne upada niti v svetu. Po nekaterih virih naj bi se samo v ZDA število resničnostnih šovov s štirih v letu 2000 že dobro desetletje kasneje dvignilo na letno kar 320 njih.
Tudi zato nas je na tem mestu zanimalo, od kje vse to navdušenje nad resničnostnimi šovi. Ker je taisto zanimalo tudi turškega psihologa Lemija Baruha, lahko v nadaljevanju povzamemo izsledke njegovih nedavnih raziskav na dano temo, v katerih je iskal povezavo med obsedenostjo z resničnostnimi šovi, nagnjenostjo k voajerizmu in želji po primerjanju z drugimi.
1. Teoretično smo ljudje že po naravi radovedni in voajeristični.
Nekateri bolj, drugi manj, a načeloma si vsi vsaj do neke mere želimo videti tisto, kar nam sicer ni dano videti. Ker nas zanima, kaj se dogaja v ozadju, resničnostni šovi pa nam omogočajo videti v zakulisje najrazličnejših življenjskih situacij, je njihova privlačnost za številne praktično neizogibna.
Baruh seveda loči ta tip običajnega voajerizma od seksualnega, ki ima povsem drugačno ozadje. Zanimivo je, da seksualne voajerje gledanje resničnostnih šovov nikakor ne bi zadovoljilo, saj jih motivira želja po premoči nad opazovancem, ki izvira iz dejstva, da ta drugi ne ve, da je opazovan.
2. Dobimo priložnost, da se lahko primerjamo z drugimi v situacijah, za katere si morda želimo, da bi se nekoč znašli v njih, ali pa ravno nasprotno, smo veseli, da nam jih ni potrebno doživeti.
Ali povedano drugače, verjetno bi si vsi želeli enkrat zablesteti na odru kakšnih talentov ali karaok, ampak to, kar nas še bolj zanima, pa je, kaj se dogaja za kulisami in kako bi se mi sami znašli v tednih predpriprav in vaj pred finalnim dogodkom.
Kadar pa gledamo oddaje, ki dovolijo vpogled v neprijetno ali celo tragično dogajanje, se tisti hip počutimo dobro že zato, ker sami nismo v takšni situaciji.
3. Ob gledanju resničnostnih šovih se učimo veščin soočanja s situacijami, ki jih sami v resnici nismo doživeli.
Prav vživljanje v vlogo drugega in primerjanje z njim nas senzitivizira za situacije, v katerih se sami še nismo znašli, s čimer razvijamo osebnostne, emocionalne in druge veščine, ki bi nam potencialno lahko bile v pomoč, če bi se kdaj v takšnih okoliščinah znašli.
Negativne plati obsedenosti!
Največji oboževalci resničnostnih šovov za svojo obsesijo vendarle plačajo tudi precej visoko ceno, njihova obsesija pa do neke mere razkriva ali pa morda celo vpliva na razvoj (vzročno-posledična zveza še ni povsem jasna) raznih izkrivljenosti v njihovih osebnostih:
- Ena od študij je pokazala, da je osebam, ki spremljajo več resničnostnih šovov naenkrat, pomemben njihov socialni status. Načeloma naj bi veljalo, da več šovov kot gledajo, bolj pomemben sem jim zdi njihov status in hierarhija v družbi. Ta ista raziskava je pokazala tudi, da oboževalci resničnostnih šovov v primerjavi s tistimi, ki šovov ne gledajo, neprimerno višje vrednotijo in cenijo akt maščevanja.
- Ugotovili so, da obstaja povezava med obsedenostjo z resničnostnimi šovi in obsedenostjo s svojim videzom. Še posebno v primeru najstnic velja, da tiste, ki gledajo več resničnostnih šovov, preživijo tudi več časa pred ogledalom.
- Še ena raziskava pa kaže, da tisti, ki gledajo šove, v katerih ponižujejo tekmovalce, rado razvijejo predsodke do debelih ljudi, medtem ko se tisti, ki gledajo šove o popolnih preobrazbah, hitreje in lažje odločijo za to, da bi šli tudi sami pod nož. Pravijo celo, da je med pacienti v ordinacijah lepotnih kirurgov največ tistih, ki so se za svoj prvi poseg odločili prav pod vtisom vnetega spremljanja kakšnega od takšnih resničnostnih šovov.
P.S. Seveda ne trdimo, da karkoli od zgoraj naštetega velja tudi za vas, v kolikor ste že kdaj spremljali kakšen šov ali dva. Nekaj malega televizijske drame v resnici ni škodilo še nikomur. Gre pa takšne težave pričakovati pri tistih, katerih spremljanje resničnostnih šovov že meji na obsedenost. Tem bi vsekakor več dobrega naredil že malce daljši oddih od takšnih vsebin.
Novo na Metroplay: "Gledalci so razlagali, kako naj pustim moža" | N1 podkast s Suzano Lovec
