39-letna Sara: "Mož me nagovarja k seksu z drugim moškim, on pa bi le opazoval!"

17. 6. 2016 | Vir: Jana
Deli
39-letna Sara: "Mož me nagovarja k seksu z drugim moškim, on pa bi le opazoval!" (foto: shutterstock)
shutterstock

Voajerizem je pojav, pri katerem se opazovalec spolno vzburi in zadovolji z opazovanjem drugih, ki se slačijo, so goli ali imajo spolni odnos, ne da bi slutili, da jih nekdo drug opazuje.

Lahko pa je tudi povsem drugače in v gledanju intimnega početja voajer skupaj z opazovanim uživa. Če to že počnete ali o tem samo fantazirate, ni z vami popolnoma nič narobe.

Voajerizem je namreč kaznivo dejanje, kadar gre za ljudi, ki se ne zavedajo, da so za opazovalca skrivni predmet poželenja, če pa gre za dogovorjeno spolno prakso, takšno početje ne glede na število udeleženih ni sporno. Sam pojem izhaja iz francoske besede 'voir', ki pomeni videti, gledati, opazovati in spada med parafilije, torej spolno deviantno vedenje, vendar le v primerih, ko brez voajerizma ni mogoče doseči spolnega zadovoljstva. Takrat lahko govorimo o osebnostni motnji.

Sara

Kljub trudu, da bi dobila nekoga, ki bi mi bil pripravljen odkrito spregovoriti o tem, kako je vpleten v voajerizem, mi je uspelo ujeti le zgodbo 39-letne Sare.

Poročena je 10 let, voajerizem v njenem odnosu pa se je razvijal postopno, prek erotičnega spodnjega perila in obveznih petk do masturbiranja pred soprogom in pred njegovo kamero.

»To me nikoli ni motilo, čeprav priznam, da tudi nisem posebej uživala, dokler nisem ugotovila, da se mož brez vseh teh 'dodatkov' sploh ne more vzburiti in da raje, kot da seksa z mano, masturbira ob gledanju mene, sploh če sem do njega ukazovalna. Zadnje čase me nenehno in vztrajno nagovarja k seksu z drugim moškim, seveda tako, da bi naju lahko zraven opazoval, s čimer pa imam težave. Počutim se ničvredno, ker ga takšna, kot sem, nisem sposobna zadovoljiti, hkrati pa me boli, da bi me prepustil nekomu drugemu in ob tem še užival. Boli me, ker si tega ne želim, in boli me, ker slutim, da tako obema prizadene bolečino. Ne vem, koliko časa lahko to prenašam, ker sam trdi, da je njegovo vedenje povsem normalno.«

No, v takih primerih si nikakor ne dovolite, da vas nekdo sili v nekaj, česar nočete početi. Nad lastnim telesom imate pravico samo vi.

Gledam te, ko seksaš

Voajerizem je lahko sestavni del spolne prakse že od začetka razmerja, pri številnih ljudeh pa se pojavi, ko si zaželijo malce popestritve spolnosti. Nekateri pari so dovolj drug drugemu, torej voajerizem pri njih ne vključuje drugih oseb, ampak oba ali eden doživi močno spolno vzburjenje, ko opazuje drugega med slačenjem, med masturbacijo, med seksom, v ogledalu ali na video posnetku, ali med iztrebljanjem. Številni voajerji so fetišisti, ki jih erotično vznemiri pogled na njihove fetiše, ki imajo zelo širok razpon, saj lahko obsegajo vse od spodnjega perila in nošenja visokih petk pa do oboževanja posameznih telesnih delov. Velja prepričanje, da so voajerji in fetišisti pogosteje moški, čeprav jim v vse večji meri sledijo ženske, vsaj če sodimo po podatkih, da priljubljenost pornografije pri ženskah strmo narašča. Veliko parov zaide tudi v striptiz klube ali v nudistične kampe, kjer jih vizualna ponudba nenehno stimulira, še več pa jih posname svoj erotični film, kjer nastopijo kot glavni igralci.

Korak dalje pri voajerizmu je vključevanje tretje osebe, ki se pridruži paru pri seksu: eden v paru, pogosteje moški, se lahko seksu pridruži ali pa zgolj gleda svojo partnerico in masturbira, medtem ko z njo seksa nekdo drug. Še korak dalje pa par stori, ko spolnost začini s svingerstvom, kjer je videno vsaj toliko vznemirljivo kot seks sam. Pomembno pri spolnih praksah, kjer par ni sam, je, da so pravila igre zelo jasna in da oba partnerja vesta, v kaj se spuščata in kaj lahko pričakujeta. Soglasje je torej obvezni del igre.

Psihoterapevtka dr. Veronika Podgoršek o voajerstvu

  • »Ni vsako voajerstvo nujno osebnostna motnja. Če partnerja uživata v tem, je to lahko sestavni del predigre ali spolnosti, vendar pa je izjemnega pomena, da imata skupno dogovorjene meje, sploh če je udeleženih več oseb. O tem se je treba pogovarjati in napredovati počasi, da partnerja lahko korak za korakom spoznavata, kaj se jima dogaja, kaj jima je všeč in kdaj je česa preveč. Ko to ugotavljata, je nujno, da drug drugega poslušata oziroma upoštevata partnerjeve omejitve. Pogosto gre za kombinacijo ekshibicionizma in voajerizma v partnerstvu, čeprav tisti, ki je opazovan, ni nujno ekshibicionist, ampak si le tako močno želi zadovoljiti svojega voajerskega partnerja, ker se tudi sam preprosto vzburi ob tem, da to naredi iz užitka do partnerja. Meje so zelo tanke, sploh pri ženskah, za katere vemo, da si pogosto želijo zadovoljiti svojega partnerja, čeprav njim samim takšno početje morda sploh ne ugaja – vedeti morajo, do kam se lahko spustijo, sicer lahko same sebe razvrednotijo. In upoštevanje mej velja tudi za voajerja, sicer lahko svojega opazovanega partnerja razvrednotijo sami, ga ponižajo ali celo zaničujejo. Ljudje velikokrat mislijo, da jim bo svingerstvo prineslo tako zaželeno popestritev spolnosti, ne zavedajo pa se, da gre za partnerski eksperiment vseh eksperimentov, ki lahko razkrije in poglobi krizo odnosa. Kajti vedeti moramo, da dokler si partnerju res čustveno predan, si ga pravzaprav ne želiš deliti in zraven gledati, kako ga nekdo drug ljubi, oziroma takrat že lahko govorimo o patologiji, saj bolečina, ki jo doživljaš, ko to gledaš, povzroča vzburjenje.«

besedilo: K. G. // fotografije: shutterstock

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ