Način, kako Gaber Trseglav z naglasom ukrivlja besede, izdaja, da prihaja z gorenjskih koncev, kjer se je še pred selitvijo v Ljubljano zaradi študentske nuje rodila ljubezen do gledališkega odra.
Zasebnost skrbno čuva, a zgovorna narava obeh je bila kriva, da sva pokramljala na prizorišču snemanja novopečene serije Planet TV Česnovi in zaključila, da so vzporednice s 'Perom' več kot le naključje. Doma ga namreč čaka pet deklet, za katera si nadvse rad nadene predpasnik in jim skuha kaj dobrega.
Story: Gaber, trenutno nas v beli halji razveseljujete v seriji Usodno vino, nekoč ste zaigrali tudi v filmih Kandidatka in šofer ter s Soncem v očeh, tuja vam ni niti radijska vloga. Je ob vsem tem gledališče še vedno prva ljubezen?
Seveda, gledališče je osnovna ljubezen. Vendar si vsak igralec želi delati. V zadnjih letih je televizija v porastu, začeli smo delati slovenske serije, kar je super. Super je, da jih ljudje gledajo. V gledališču lahko igraš in igraš, narediš 150 predstav letno, pa te pozna peščica ljudi. S televizijo pride prepoznavnost - bomo videli, kaj bo vse to potegnilo za seboj. Sicer pa je pristop vsakič resen in profesionalen, ne ozirajoč se na to, ali je to delo v gledališču, filmu ali na televiziji.
Story: Od igralcev mnogokrat slišimo, da se jim je precej neprijetno gledati. Je pri vas drugače?
Nikakor! Igralci se gledamo iz profesionalnega stališča, da vidimo, kaj je narobe in kaj bi lahko izboljšali. Ko igraš, se prepuščaš intuiciji, tukaj ni hudih vaj kot v gledališču, ko imaš za izvedbo določenega prizora na voljo dva meseca priprav. Čim bolj se moraš sprostiti in gre.
Story: Že po naglasu lahko sodimo, da prihajate z gorenjskih koncev. Jesenic, če se ne motim?
Bom raje bolj lokalen. (smeh) Sem Gorenjec iz majhne vasice Zasip pri Bledu. Šolo sem obiskoval na Jesenicah, koder sem v času gimnazije hodil v gledališče.
Story: Je bilo to obdobje krivo za dosmrtno ljubezen? Leta 2004 ste se po zaposlitvi v Prešernovem gledališču Kranj namreč pridružili ansamblu Mestnega gledališča ljubljanskega, kjer delujete še danes.
Res je, vendar sem na AGRFT zajadral šele s triindvajsetimi, po narejenih sprejemnih izpitih. Sprva sem šolske klopi gulil na geografiji in novinarstvu.
Story: Zakaj ste se poslovili od slednjega?
Že takrat so se mi porajala etična vprašanja in odnos do senzacionalizma. Pa ne bom pljuval po novinarstvu, gledališče mi enostavno ni dalo miru. Na podeželju smo takrat s prijatelji imeli gledališko skupino, zaradi česar je študij pristal na stranskem tiru.
Story: So starši odločitev pozdravili z odprtimi rokami?
Oče je nekoč skeptično dejal, kaj bo še iz mene. No, pa se je pomiril in z odločitvijo ni imel hudih težav, ko je spoznal, da delo opravljam z veseljem. Bolj ali manj so me vedno podpirali v idejah, tudi v srednji šoli, ko sem še obiskoval gostinsko šolo in se čez noč odločil, da se bom prepisal na gimnazijo.
Story: Gospod Česen je oče treh odraščajočih razigranih fantov, zaradi katerih je vsakdanjik vse prej kot dolgočasen. Lahko s serijo in zasebnim življenjem povlečete vzporednice, ste družinski človek?
Ravno v tem tiči podobnost s Perom. Oba sva družinska človeka. Za bližnje bi naredila vse in oba rada tolčeva zrezke.
Story: Radi kuhate?
Izjemno. Če le čas dopušča, se vrtim za pultom, ker je to nekaj neverjetno finega. Pa še svoja dekleta lahko postrežem.
Story: V resničnem življenju se vrnete k hčerkam?
Štirim, od enega do deset let starosti. (smeh)
Story: Z najstniškimi muhami se torej še ne spopadate.
Ne, čeprav je 'ta velika' že prava najstnica. Je zelo 'brihtna' in zelo odrasla.
Story: Tudi vaša soproga je, če se ne motim, umetnica po duši, glasbenica in skladateljica, ki bo v kratkem izdala debitantsko ploščo. Vajin odnos ne trpi, kljub zapolnjenemu vsakdanjiku?
Moja soproga je razumevajoča ženska. Vidimo se zjutraj ali ob poznih večerih, ampak to se vzame v zakup. Saj ne bo trajalo večno. Veliko sreče imava z mojimi in njenimi starimi starši, ki nama priložnostno priskočijo na pomoč. Od 16- do 18-urno delo - ostalih pet je namenjenih spanju - preprečuje dovoljšen preživet čas z družino. Veliko sloni na njej, vendar to ni ovira, da z njo ne delim ljubezni, ko domov prispem utrujen od dela. V sebi je nosim ogromno ...
Neja Drozg
Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol
