Osem let po globalni finančni krizi se nad svetovnim gospodarstvom znova zgrinjajo temni oblaki. Legendarni investitor in milijarder George Soros je za leto 2016 že napovedal, da bo zelo podobno letu 2008, ki se je marsikomu vtisnilo v spomin kot leto začetka ene izmed najhujših finančnih kriz v zadnjem stoletju.
Ali bo torej 2016 ponovitev leta 2008?
Prav upočasnitev gospodarske rasti na Kitajskem, močan padec cen surovin, upočasnitev rasti v ZDA in EU, gospodarska depresija v Braziliji, dvig temeljnih obrestnih mer ameriške centralne banke in večji padci na svetovnih borzah dajejo občutek, da se bližamo ponovitvi krize iz leta 2008. Bo leto 2016 res tako apokaliptično, kot napovedujejo nekateri strokovnjaki?
Na Gospodarski zbornici Slovenije je v četrtek, 11. februarja potekal zanimiv dogodek, ki sta ga organizirala finančna revija Alfa in portal Financnitrgi.com. Na njem je predaval Luka Gubo, kolumnist, kvantitativni analitik in upravljavec sklada. Razkril je, da danes obstaja majhna verjetnost ponovitve scenarija iz leta 2008. Kot je še dejal, se svetovno gospodarstvo in borza nahajata v povsem drugačnih okoliščinah kot leta 2008. Izpostavil je predvsem dve dejstvi: trenutno ni podlage za večjo globalno krizo, saj v preteklih letih ni prišlo do pregrevanja gospodarstev in nastankov borznih ali ekonomskih balončkov. Po krizi leta 2008 se je zadolženost podjetij zmanjšala in tudi bančni sistemi so precej varnejši in stabilnejši.
Prav tako vodilni makroekonomski podatki, ki nakazujejo, v kakšni kondiciji se trenutno nahaja svetovno gospodarstvo, niso niti približno tako slabi, kot so bili na začetku prelomnega leta 2008. Sicer drži, da se svetovna globalna rast počasi upočasnjuje, vendar za zdaj še vedno ostaja pozitivna. »V 2016 se zato po vsej verjetnosti ne bo ponovil scenarij iz leta 2008«, je še dodal Luka Gubo.
Velik del predavanja je Gubo namenil tudi gibanju cen nafte, ki so se sesedle zaradi kombinacije ogromne rasti ponudbe iz Severne Amerike in upočasnjene rasti globalnega povpraševanja. Po analizi stroškov pridobivanja nafte za različne trge je prišel do zaključka, da je verjetnost nadaljnjih večjih padcev cen omejena, prav tako ni pričakovati, da se bodo cene nafte gibale nad 50 do 60 dolarjev za sod v prihodnjih letih.
Po pregledu uradnih in tudi neodvisnih makroekonomskih podatkov za Kitajsko, je Gubo udeležence dogodka pomiril, da stanje v tej državi ni tako kritično kot ga mnogi prikazujejo. Kitajska je v fazi tranzicije iz industrijske družbe v potrošniško, zato bo njena rast v prihodnosti drugačna in nižja kot do sedaj.
Kaj je leto 2016 prineslo borzam in gospodarstvom po svetu?
Spomnimo, leto 2016 se na svetovnih borzah ni najlepše začelo. Cene delnic so z vstopom v letošnje leto na svetovnih borzah nepričakovano upadle, pesimistično vzdušje pa je vladalo tudi na področju cene nafte, ki je letos upadla pod 30 dolarjev za sod. Poleg tega se trenutno Brazilija nahaja v ekonomski depresiji, Evropa okreva počasneje od pričakovanj in tudi rast v ZDA se močno upočasnjuje. Oči javnosti in medijev pa so med drugim osredotočene tudi na kitajsko gospodarstvo, ki raste z najnižjo stopnjo v zadnjih 25 letih. Na lokalnih kitajskih borzah, kjer so še v preteklem letu delnice narasle za več kot 100 odstotkov, se te danes sesedajo kot hišica iz kart.
Sesutje kitajske borze – odlična priložnost za nakup ali čas za paniko?
Kitajska borza se je po veliki finančni krizi v letu 2008 znašla med pozabljenimi borzami, saj se tam ni veliko dogajalo. Med leti 2010 in 2014 so cene delnic mirovale ali celo malce upadle. V letu 2014 pa se je dogajanje popestrilo. V začetku leta so cene delnic kitajskih podjetij na lokalnih borzah (Šanghaj in Šenzen) pričele počasi naraščati. Z rastjo je naraščal tudi interes kitajskih investitorjev, ki so iz dneva v dan odpirali nove trgovalne račune, da bi lahko sodelovali v rasti cen.
Dodaten pogon rasti cen je dodala kitajska centralna banka, ki je znižala obrestno mero na 5,35 odstotka v februarju lani, kar je spet povzročilo naval na delnice, tokrat predvsem z izposojenim denarjem (uporaba vzvoda). Investitorji so na podlagi pretekle rasti cen in nižanja temeljne obrestne mere postajali vedno bolj evforični. V letu dni oziroma do junija 2015 so na lokalnih borzah dodatno odprli 80 milijonov trgovalnih računov (skupaj jih je okoli 258 milijonov) z namenom sodelovanja v eksponentni rasti kitajskih delnic. Delnice so posledično eksplodirale višje, indeks delnic na borzi Šenzen je tako samo v mesecu dni po znižanju obrestne mere pridobil neverjetnih 50 odstotkov vrednosti. Toda eksponentna rast cen ima vedno svoj konec.
V sredini junija 2015 so se cene delnic na lokalnih kitajskih borzah pričele obračati navzdol in do septembra izgubile skoraj polovico svoje vrednosti. Oblasti so poskušale z različnimi ukrepi umiriti padce, vendar brez uspeha. Enak scenarij se je ponovil tudi v januarju 2016, ko so kitajske delnice izgubile več kot 20 odstotkov. Na grafu vidimo gibanje kitajskih indeksov od začetka leta 2015 do danes. Z rdečo je prikazan delniški indeks šenzen, z modro šanghajski indeks ter z oranžno hongkonški indeks.
Kje iskati priložnosti?
Na dogodku je predavatelj Luka Gubo izpostavil dve različni vrsti naložbe, ki sta presenetili marsikaterega udeleženca dogodka.
Med varnimi naložbami je izpostavil depozit v slovenske depozite: »Nikoli si nisem mislil, da bom to kdaj rekel, vendar so trenutno slovenske banke varne, a kaj, ko zaradi nizkih obrestnih mer depoziti trenutno niso privlačni med investitorji.«
Kot boljšo alternativo depozitom je izpostavil denarne sklade, kjer je donosnost enaka kot pri depozitu, vendar so sredstva investitorju vedno dostopna. Za dolgoročnejše naložbe je posebej izpostavil trge v razvoju, ki so trenutno močno podcenjeni, vendar z dolgoročne perspektive dobra nakupna priložnost. »To seveda ne pomeni, da bodo delnice trgov v razvoju začeli rasti že jutri, ampak le to, da lahko na dolgi rok ponudijo zavidljive donose,« je še dodal Gubo.
