Na naslove svetovnih voditeljev prihaja čedalje več pobud za ukrepanje, saj se jeza zaradi neenakosti bliža točki preloma. Odstotek najbogatejših ljudi na svetu je namreč na poti do nezaslišanega premoženja: čez dobro desetletje naj bi peščica Zemljanov nadzorovala dve tretjini svetovnega bogastva.
Voditelje najmočnejših držav so opozorili, da bo nadaljnje kopičenje bogastva tistih pri vrhu v naslednjem desetletju še bolj podžgalo nezaupanje in bes, če ne bodo ukrepali in vzpostavili razmere za obnovo porušenega ravnovesja.
Raziskava, opravljena v spodnjem domu britanskega parlamenta, je postregla s šokantnimi izračuni. Kažejo namreč na finančni preobrat. Začel se je z gospodarsko krizo leta 2008 in če se bo nadaljeval, bo imel leta 2030 odstotek najbogatejših v rokah kar 64 odstotkov svetovnega bogastva. Četudi upoštevamo finančno krizo in ocenimo njihovo premoženje na daljši časovni rok, bodo še vedno obvladovali več kot polovico bogastva na svetu.
Od leta 2008 se premoženje najbogatejšega odstotka ljudi vsako leto poveča v povprečju za šest odstotkov. To je veliko več v primerjavi s triodstotno povprečno rastjo preostalih 99 odstotkov svetovne populacije. Z nadaljevanjem tega trenda si bo odstotek najbogatejših nagrabil 305 bilijonov ameriških dolarjev. Za primerjavo: danes premorejo 140 bilijonov.
Analitiki trdijo, da se bogastvo steka k najbogatejšim zaradi dohodkovne neenakosti, višje stopnje vlaganja in kopičenja sredstev. Bogati povrhu vlagajo veliko kapitala v podjetja, delnice in druga finančna sredstva, kar jim prinaša neproporcionalne koristi.
Zadnja anketa družbe za tržne raziskave Opinium kaže, da so anketiranci zaznali veliko težavo, nastalo zaradi vpliva, ki ga imajo bogati. Ko so jih vprašali, naj izločijo skupine, ki bodo po njihovem mnenju imele največ moči leta 2030, je večina (34 %) s prstom pokazala na nesramno bogate ljudi, po mnenju 28 odstotkov pa bo največ moči v rokah države. Zaradi nižje stopnje zaupanja so anketiranci opozorili na bojazen pred posledicami premoženjske neenakosti, ki naj bi povečala korupcijo (41 %) in najbogatejšim omogočila prevelik vpliv na vladno politiko (43 %).
Raziskavo je naročil laburist Liam Byrne skupaj s poslanci, akademiki, poslovneži, sindikati in civilno družbo, katerih namen je bil, da opozorijo na nastalo nesorazmerje. Kampanji proti oderuhom se je pridružil tudi igralec Michael Sheen in začasno postavil na stranski tir kariero v Hollywoodu. Cilj vseh je, da bi ustvarili dovolj močan pritisk, s katerim bi sprožili globalni upor in prisilili voditelje skupine G20, ki se bodo sestali novembra v Buenos Airesu, k drugačnim odločitvam. Byrne, organizator prve globalne konference organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki se je lotila teme o vključujoči rasti, pravi, da je neenakost prišla do prelomne točke.
»Če ne bomo ukrepali zdaj in vzpostavili novih pravil v gospodarstvu, se bomo obsodili na neenako in krivično prihodnost za vse večne čase. Po moralni plati je to slabo, po gospodarski pogubno, saj bi tvegali izbruhe nestabilnosti, korupcije in revščine,« pravi Byrne.
Zaradi skrbi, ker se bogastvo kopiči le pri peščici ljudi, so pobudo podprli na obeh politični polih, na levi in desni torej. Torijevski poslanec George Freeman pravi: »Drži, da človeštvo doslej še nikoli ni doživelo tako visoke dohodkovne neenakosti, drži pa tudi, da še ni bilo tako hitre rasti življenjskega standarda. Deležni so je bili tudi revni. Toda, zdajšnje izjemno kopičenje svetovnega bogastva, ki ga podpirata tehnološki razvoj in globalizacija, postavljata pred nas resne izzive. Če naj bi sistem kapitalistične liberalne demokracije, ki je prevladal na zahodu, prestal pomemben globalni test in se hkrati postavil po robu radikalnemu islamu, bomo morali spremeniti miselne vzorce. Priložnost za boljše življenje bo treba razširiti na večjo populacijo in razdeliti lastništvo. Hitro, brez odlašanja.«
Pozivi za akcijo vključujejo tudi izboljšano produktivnost, ki naj bi zagotovila dvig plač in preoblikovala kapitalski trg tako, da bo v ospredju večja enakost. Profesor geografije na oxfordski univerzi Danny Dorling trdi, da je predvidevanje o še večjem bogatenju že tako bogatih povsem realistično. »Četudi bi ta trenutek občutno ustavili rast dohodkov najbogatejših, bi njihovo premoženje še naprej raslo. Do prejšnjega vrhunca dohodkovne neenakosti je prišlo leta 1913. Zdaj se takemu nesorazmerju spet približujemo, a ne smemo pozabiti, da bi se kljub takojšnjem zmanjšanju neenakosti premoženje najbogatejših večalo še naslednjih deset ali dvajset let.«
Vir: The Guardian
