Bili smo med ljudmi, o katerih zadnje dni govori cela Slovenija. V upanju, da vam njihovo (z njihovo pa je te dni močno prepletena tudi naša) usodo vsaj nekoliko približamo, vas vabimo k ogledu fotogalerije iz Rigonc, Brežic in Dobove.
Stanje na kratko:
- V Slovenijo je do 6. ure danes zjutraj vstopilo že več kot 73.000 prebežnikov. In čeravno se je Slovenija dobro pripravila na prihod prebežnikov, pa njihova številčnost ta trud izničuje. Ker je beguncev več, kot jih lahko mala podalpska država oskrbi, prihaja do neljubih težav in stisk - tako s strani beguncev kot njihovih začasnih 'skrbnikov'. Na stotine beguncev mora tako prespati noč na golih tleh, saj zmanjka prostora v sicer ogrevanih šotorih, občasno zmanjkuje hrane, zaradi prenatrpanosti sprejemnih centrov pa številni tudi nimajo dostopa do higienske infrastrukture. Minuli konec tedna je o begunski krizi v Bruslju polemiziral vrh EU, Slovenija pa si kmalu lahko obeta pomoč v materialu, denarju in ljudeh.
In medtem, ko si lahko v fotogaleriji ogledate fotografije našega fotografa, ki je stanje preveril na tleh, si lahko ogledate Rigonce še z zraka! Posnetek je nastal s pomočjo dronov.
Si predstavljate, kako vse to preživljajo domačini teh krajev?
Iz prve roke!
Pred nekaj urami je na facebooku zanimiv zapis delil Mitja Krizanec iz Dobove. Naslovil ga je kar z ...
Razglednica iz Dobove
Moja domačija je slabih 10 metrov od vaške trgovine in le kakih 30 metrov od cerkve. In v nedeljo dopoldne je tu vedno živahno, nujni nakupi za kosilo in velika maša za tiste, ki še verjamejo... Tudi danes ni drugače. Le da še 50 metrov naprej, na sredi ceste, na asfaltu sedi kakih 500 trupel. In okoli stoji kakih 10 policajev...
Seveda je tam tudi nekaj tv ekip, ampak domačini se ne damo motit. Kot običajno se najdemo pri Megovcu na kavi. A tema je uglavnem ena... En Ločan potiho prizna, da je pa sinoči tudi on moral vzeti tableto za spanje. Ne gre več. Rigončan pa ponosno pove, da njega pa helikopter nad hišo niti ne moti. Tudi modra luč, ki mu vsake toliko zapleše po stropu spalnice, ga ne prestraši več... Edino na otroški jok se še vsakič zdrami. In kar nekaj sekund traja, da se zave, da so njegovi otroci že odrasli. In da jok prihaja s ceste. Če tega ne bi bilo tako pogosto, bi kar dobro spal...
Spomnim se Balaševiča: Koji sam ja Luzer, meni jedan običan rat može da pokvari tako lep dan... Še dobro, da imam popoldne službo.
Nekajkrat v dopoldnevu čez vas nori rešilec, ustavi se pri skupini in vsakič nekoga odpelje. Ostali sedijo. Deset pred poldne, tik preden se trgovina zapre, grem do policajev in vprašam, če kaj rabijo, če jim prinesem vodo, pivo, burek?... Pravijo, da ne, da bojo kmalu šli, da bi avtobusi morali priti že pred eno uro...
Ob pol enih grem v službo, trgovina je zaprta, cerkev prazna, nesrečniki so še tam.. Ko se peljem proti Brežicam, mi nasproti zdrvita dve marici, proti Rigoncam. Očitno je prišla nova skupina.
Na rondoju srečam tri stare ljubljanske trole, tiste pregibne, z lesenimi zici... Jih bojo zgleda lažje prali. Ampak ti grejo levo, po 'Breščane'. Moji sosedje bojo zgleda še čakal...
Ti pozdravi so za vas, ki me sprašujete, kako je 'dol'.
Ostali omreženi družbi se opravičujem, vem da vam je poln kurac teh beguncev, na vseh ekranih jih gledate... Mi tukaj jih tudi poslušamo, vohamo, pospravljamo za njimi... Ampak mi jih nekak ne sovražimo. Mi smo samo hvaležni, da (tokrat) nismo na njihovem mestu..
Novo na Metroplay: Kristijan Crnica - Kikifly o glasbenem ustvarjanju, izzivih in prav posebni tetovaži
