Magnolije so majhne dive, ko gre za obrezovanje, zato je pomembno, da pri tem opravilu upoštevate nekaj pomembnih stvari.
Če imate na vrtu magnolije, veste, da drevnine lahko zrastejo dokaj široko, odvisno od vrste in sorte. Če ste podcenili velikost svojega cvetočega grma, ga morate obrezati, da krošnja postane ožja. Magnolije spadajo med tako imenovane dragocene cvetoče drevnine tako kot nepozeba ter različne vrste brogovit in drenov. Od preprostih cvetočih drevnin, kot sta forsitija in okrasni ribez, se ločijo predvsem po tem, da jih v najboljšem primeru ni treba nikoli obrezovati. Rastejo dokaj počasi in njihova vrstnatost narašča do visoke starosti. Razlog za to je tako imenovana akrotona rast – to pomeni, da novi poganjki nastajajo predvsem iz končnih in zgornjih stranskih popkov na vejah. Iz tega nastane bolj ali manj enakomerna zgradba krošnje z močno razvejitvijo v zunanjem območju krošnje.
Preprosti, bolj kratkotrajni cvetoči grmi, kot so forsitije, rastejo večinoma iz debelne osnove in iz srednjih delov vej tvorijo vedno znova nove poganjke. Ti se postarajo zelo hitro: poganjki večinoma dosežejo optimalni nastavek cvetov že po treh do štirih letih, z vse večjo razvejitvijo se začnejo starati in takrat ne cvetijo veliko. To je glavni razlog, zakaj je treba na primer forsitije pomladiti vsake tri do štiri leta po cvetenju, tako da najstarejše poganjke odstranite ali jih speljete na mlajše vitalne poganjke.
Pravi trenutek za obrezovanje
Če ste spomladi že odrezali večje veje na magnoliji, ste opazili, da grm močno krvavi. To se zgodi, ker magnolije poganjajo zgodaj in zgradijo velik koreninski pritisk. Krvavenje ni smrtno nevarno, vendar ni videti lepo. S sokom, ki izteka, drevnine izgubljajo rezervne snovi, ki jih potrebujejo za novo poganjanje. Zaradi močnega spomladanskega obrezovanja se zmanjša vrstnatost cvetov. Boljši čas za korekturne reze, ki povzročijo večje rane, je pozno poleti, ker je takrat pritisk soka bistveno manjši.
Izogibajte se močni pomladitveni rezi
Izrazita akrotona rast magnolij ima tudi svoje muhe: medtem ko preprosti cvetoči grmi pozimi brez težav olesenijo, torej jih lahko obrežete do ogrodja, se pri magnoliji izogibajte tako močnemu obrezovanju. Iz starejših vej težko znova požene. Poleg tega se večje ureznine zarastejo zelo počasi in pogosto skazijo grm za več let. Takšna pomladitvena rez zaradi harmonične rasti krošnje praviloma ni niti potrebna, medtem ko preproste cvetoče grme lahko znova vitalizirate, le če jih ne obrežete vsako leto.
Obrezovanje mladih magnolij
Če si želite kupiti novo magnolijo za vrt in nočete plačati veliko zanjo, se večinoma morate zadovoljiti z majhno, le 60 centimetrov veliko rastlino, ki je sestavljena le iz dveh slabo razvejanih osnovnih poganjkov. Pri tako mladih grmih morate takoj pri saditvi spomladi opraviti tako imenovano vzgojno rez. Z vrtnimi škarjami preprosto odrežite glavni poganjek za tretjino do največ polovico, da se močneje razveji. Pri vejah, ki so debele kot svinčnik, ni težav, ker imajo še dovolj popkov, ki lahko poženejo, in ureznine se prav tako hitro zacelijo. Pazite na to, da obrezujete le nekaj milimetrov nad popkom, ki kaže navzven, da podaljšek starega glavnega poganjka pozneje ne raste v notranjost krošnje. Morebitne že obstoječe stranske veje prav tako rahlo skrajšajte in pri tem režite natančno na očesa.
Obrežite krošnje starejših dreves
Če morate obrezati starejšo magnolijo, naredite to vedno le zato, ker je njena krošnja postala preširoka, morda pritiska na druge rastline ali s širokimi vejami zakriva vrtno pot. Možno je obrezati tudi takšne primerke, vendar to zahteva nekaj tenkočutnosti. Najpomembnejše pravilo pri obrezovanju je, da odstranite starejše veje načeloma povsem ali jih odrežite za vitalno stransko vejo. Če močnejše poganjke skrajšate na poljubno dolžino, pride do tega, da sčasoma na koncu poganjkov tvorijo več novih vej, ki nenadzorovano rastejo v vse smeri in po nepotrebnem zgostijo krošnjo. Cele poganjke odrežite pri rahlo izbočenem tkivu neposredno na deblu. Vsebuje tako imenovano delitveno tkivo, ki tvori novo skorji in sčasoma preraste ureznino. Po možnosti se izogibajte urezninam, ki so v premeru večje od kovanca za dva evra, kajti v tem primeru traja celjenje ureznin zelo dolgo. Danes ni več običajno, da bi ureznino premazali s cepilnim voskom. Izkušnje so pokazale, da zaprtje ureznine prej škodi rastlini. Skorjo na robu ureznine zgladite z ostrim žepnim nožem.
Besedilo: Jasna Milinković
