Zimske češnje so zaradi majhne rasti in slikovito široke krošnje z vpadljivo tankimi in previsnimi vejami primerne za hišna drevesa.

Malo je pravih dreves, ki cvetijo že jeseni in pozimi ter so pri nas vseeno prezimna. Zato je vedno znova bolj presenetljivo, ko pozimi v parku ali na vrtu nenadoma stojimo pred cvetočo zimsko češnjo. Vzrok za zimsko cvetenje sort Autumnalis in Autumnalis Rosea japonske češnje higan (Prunus subhirtella) je volja narave. Zimski popki skoraj vseh spomladi cvetočih rastlin običajno vsebujejo rastlinski hormon, ki zavira poganjanje. Šele pri obstojnih nizkih temperaturah se razgradi in preprečuje, da se cvetovi odprejo, preden minejo najmočnejše zmrzali. Popki omenjenih sort vsebujejo dokaj majhne koncentracije hormonov, zato zadostuje že krajše obdobje mraza z znova blažjimi temperaturami, da povzročijo cvetenje. Če vreme ostane blago, cvetijo sorte, ki jih pogosto imenujemo tudi zimske ali snežne češnje, vse do glavnega cvetenja konec marca.

Zimska češnja lahko odvisno od oblike vzgoje zraste od tri do šest metrov visoko. Večinoma je v ponudbi kot pokončno rastoče visoko deblo, redkeje kot velik grm. Njena rahla krošnja z leti postane prav široka in med cvetenjem od daleč deluje kot beli cvetni oblak. Tanke, štrleče veje se močno razvejijo in konice vej so več ali manj močno previsne. Zaradi tega drevo deluje drobno in gracilno. Sivo rjavo deblo ima gladko skorjo, ki je posuta z jasno vidnimi plutastimi porami, s tako imenovanimi lenticelami.

Listi so dolgi do osem centimetrov, na robovih so enojno do dvojno nažagani, jajčaste do podolgovato-ovalne oblike in se končajo s konico. Na zgornji strani so sveže zeleni in imajo približno šest milimetrov dolg pecelj. Mladi listi so na listnih žilah in peclju fino dlakasti. Listje jeseni spremeni barvo in zažari v rumenih in oranžnih odtenkih.

Zimska češnja odvisno od podnebja tvori cvetove že novembra in marca doseže glavno cvetenje. Posamezni cvetovi v popku so rožnati, odprti so skoraj beli in imajo premer 2 do 2,5 centimetra. Stojijo v šopih po eden do treh cvetov. Vpadljive so njihove dolge rožnate kelihaste cevi, med pocvitanjem se prašniki obarvajo rožnato rdeče.

Rastišče in tla

Zimske češnje imajo rade sončno mesto, vendar so na splošno nezahtevne. Idealna tla so peščena do ilovnata, sveža do vlažna, bogata s hranilnimi snovmi in nevtralna do močno alkalna. Prunus subhirtella prenese tudi normalno obdelana vrtna tla v rahlo kislem območju pH.

Uporaba

Zimske češnje so zaradi majhne rasti približno šest metrov in slikovito široke krošnje z vpadljivo tankimi, previsnimi vejami primerne za hišna drevesa. Na svežih, apnenčastih glinenih tleh so odporne proti boleznim. Pusta peščena tla med sajenjem izboljšajte s kompostom. Za najlepšo sorto med češnjami higan velja Fukubana, ker cveti zelo bujno in kaže posebno močne rožnate odtenke. Rožnati so tudi cvetovi do štiri metre široke viseče oblike Pendula. Pri njih ni predcvetenja. Spomladi se popki odprejo teden dni pozneje kot pri sortah Autumnalis.

Načeloma so grmičasto rastoče zimske češnje primerne tudi za velike sadilne posode, na primer za ozelenitev notranjih dvorišč in strešnih teras. Drevesa radi sadimo ob robu manjših lokalnih cest.

Sajenje in nega

Mlade, sveže posajene zimske češnje, ki še nimajo možnosti, da bi izoblikovale obsežen koreninski sistem, redno zalivajte predvsem v suhih poletnih mesecih. Gracilne okrasne češnje namreč slabo prenašajo dolga sušna obdobja. Dober pokazatelj pomanjkanja vode poleti so viseči listi. Kar zadeva oskrbo s hranilnimi snovmi, je zimska češnja zelo skromna. Odmerek komposta spomladi daje vse pomembne hranilne snovi in je priporočljiv predvsem za tla, ki so bolj peščena in kisla. Drugo gnojenje ni potrebno.

Obrezovanje

Različnih sort češnje higan ni treba redno obrezovati. Občasno lahko odrežete odmrle poganjke ali krošnjo malo zredčite. Odstranite vse neugodno postavljene veje, ki rastejo v notranjost krošnje ali se križajo ter veje neposredno na prirastišču. Idealni čas za obrezovanje je po koncu glavnega cvetenja spomladi. Drevo lahko še isto leto oblikuje poganjke, ki pozno jeseni znova odprejo prve cvetne popke.

Razmnoževanje

Okrasne češnje praviloma razmnožujte po cepljenju. Zimske češnje se cepijo večinoma s kopulacijo na dvo- do triletne sejance divje češnje (Prunus avium). Drevesca so na voljo tudi cepljena na visokih deblih divje češnje, ker zimske češnje večinoma ne tvorijo ravnega debla. Ljubiteljski vrtnarji pozimi lahko poskusijo tudi razmnoževanje z lesnatimi potaknjenci: če potaknjence potisnete v humusna in rahla, enakomerno vlažna tla, z malo sreče lahko poženejo korenine.

Besedilo: Jasna Milinković // Fotografije: Profimedia

11. januar 2017 Zanimivosti foto: Profimedia
Jana

Brali ste prispevek, ki je povzet po članku iz revije

Jana

Naročite se na revijo Jana:

04 511 64 44 izpolnite spletno naročilnico

Ne spreglejte, revija je lahko tudi lepo darilo.
Podarite naročnino svojim najbližjim.


Story

Letna naročnina (52 izvodov) + DARILO

Cena s popustom: 97,50 €

REDNA CENA: 130,00 €

Izkoristite enkratno priložnost in poleg popusta prejmite še parfum S.OLIVER FOR HER (30 ML). Vrednost darila je 20,95 €.

NAROČITE ZDAJ

Moje lepo stanovanje

Letna naročnina (12 izvodov)

Cena s popustom: 28,70 €

REDNA CENA: 35,88 €

NAROČITE ZDAJ

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri