Spletni prevaranti so pred leti izkoristili ime Lorelle Flego in oglaševali prehransko dopolnilo za hujšanje. Takrat nas je zdravstveni inšpektorat obvestil o tej goljufivi promociji prehranskih dopolnil za hujšanje, a to je bil šele začetek tovrstnih prevar.
Pri tej vrsti spletne prevare gre za to, da neznano podjetje za promocijo izdelka ukrade fotografijo znane osebnosti in doda še lažni intervju o učinkovitosti izdelka. Opozorjeni smo bili, da naj pred nakupom vedno preverimo naziv in naslov ponudnika, ki je obvezen podatek pri prodaji izdelkov prek spleta. Če naziv in naslov ponudnika nista poznana, naročanje pa je možno zgolj s klicem na telefonsko številko ali prek spletnega obrazca, lahko sklepamo, da gre za goljufivo prakso.
Prevar, kjer je zlorabljeno ime znane osebe, je veliko (preveč) in cilj ozaveščanja mora biti, da prevzamemo odgovornost sami in ne nasedamo takim ''zgodbicam''. Brali boste na primer: »Jan Plestenjak obogatel s kriptovalutami, Nova investicija Sama Logina spravlja banke v obup ali Zmagovalec oddaje Kmetija razkriva, kako je zaslužil toliko denarja.« Gre za oglase spletnih prevarantov, ki vas poskušajo prepričati o nakupu npr. kriptovalut z obljubo, da vas s tem čakata velik zaslužek in hitra obogatitev.
Obljube o velikih zaslužkih ''čez noč'' so zelo sumljive
Zadnje čase kar vsi bogatijo s kriptovalutami, in to brez vsakršnega tveganja. Znani Slovenci, tuji poslovneži, celo mamice z delom od doma služijo milijone. Res bi lahko dobili tak vtis, če bi verjeli poplavi tovrstnih oglasov. A čeprav so kriptovalute lahko čisto legitimna naložba, gre pri omenjenih oglasih za preprost nateg. Oglaševanje je v rokah goljufov, ki sami rišejo grafe in napihujejo vaše zaslužke. Z navideznim dobičkom vas prepričujejo o vse višjih vložkih, ki pa si jih ne morete nikoli izplačati.
Zato raje dvakrat preverite informacije, preden vložite in izgubite vse svoje prihranke. Tudi če bi v teoriji na ta način celo kaj zaslužili, je zaslužen denar praviloma nemogoče izplačati, saj si ponudnik oz. goljuf vedno znova izmišlja razloge, zakaj vam denarja ne more nakazati. Še več, včasih pred obljubljenim izplačilom od vas zahteva dodatna vložena sredstva, po prejemu teh pa enostavno preneha komunicirati. Običajno se goljufi zavarujejo z navedbami v drobnem tisku, s sedeži v tujini in povsem zakrijejo svojo identiteto.
Za promocijo svojih storitev prevaranti oglase navadno zakupijo tudi na Facebooku. Prav tako lahko oglase in ekskluzivna vabila k trgovanju prejmete prek elektronske pošte. V oglasih, ki posnemajo podobo legitimnih novic, so, kot smo že pisali, po navadi zlorabljena imena in podoba znanih oseb ter navedeni njihovi komentarji. Uporabijo lahko tudi podobo naključne osebe, ki zadovoljno komentira svoje velike zaslužke. Generične komentatorje boste zelo hitro razkrinkali s preprostim trikom – sliko zadovoljnega uporabnika, ki je že zaslužil milijone, vnesite v Google slikovno iskanje in hitro boste našli, na katerih drugih spletnih mestih je bila slika uporabljena.
Na spletnem mestu Pazi.se opozarjajo tako na spletne kot na investicijske prevare. Gre za projekt ozaveščanja, ki ga izvajajo Združenje bank Slovenije in njegove članice, banke in hranilnice.
