Spletno nakupovanje lahko z enim klikom postane neprijetna izkušnja

17. 1. 2017 | Vir: Jana
Deli

Preverite ceno, preverite možnosti plačila, preverite podjetje, preverite domeno, preverite izkušnje drugih kupcev!

Najnovejša raziskava Shopper's Mind, ki ga v sodelovanju izvajata Ceneje.si in raziskovalna agencija Valicon, kaže, da pogostnost spletnega nakupovanja v Sloveniji iz leta v leto narašča, prav tako raste tudi število elektronskih plačil. A to, da nam virtualne košarice niso več tako zelo tuje, še ne pomeni, da so naši nakupi vedno popolnoma varni, brezskrbni. Največje tveganje za spletne nakupovalce so lažne spletne trgovine oziroma z drugimi besedami – spletne strani z lepimi slikami, v ozadju katerih sploh ni registrirano podjetje, vi pa ste kot kupec oškodovani tako, da ne prejmete plačanega blaga, v najslabšem primeru pa celo zlorabijo vašo kreditno kartico.

Rdeči alarm: nizke cene in velike obljube!

»Največ lažnih trgovin se skriva za izdelki znanih blagovnih znamk, železni repertoar so očala, torbice, oblačila, športna obutev, tehnološki izdelki. Ko so na sporedu večja nogometna prvenstva, pa so zelo aktualne lažne trgovine z nogometnimi dresi,« pove Jasmina Mešić iz Slovenskega centra za posredovanje pri omrežnih incidentih SI-CERT, ki pod okriljem javnega zavoda Arnes izvaja projekt Varni na internetu. In doda, da je vaba, ki jo nastavi goljuf, zelo preprosta, saj nepozorni uporabniki hitro nasedejo na nizke cene in velike obljube. A na žalost ne obstaja en sam opozorilni znak, ki bi z gotovostjo kazal na spletno prevaro, zato moramo spletni uporabniki poiskati čim več informacij in se naučiti brati med vrsticami. »Lažne spletne trgovine imajo zelo kratko življenjsko dobo, saj je njihov cilj v kratkem času pretentati čim večje število kupcev, nato pa se preselijo na drugo domeno.«

Jasmina Mesić

Tipičen primer lažne spletne trgovine

Jasmina Mešić nam je povedala, da je osnoven primer lažne spletne trgovine takšen, da so na strani izdelki občutno cenejši od vseh drugih ponudb, vsi izdelki so v zalogi, dostava je brezplačna po vsem svetu. »Ko prek obrazca kontaktirate s prodajalcem, vam odgovori z elektronskega naslova gmail, na strani pa ni nobenih drugih podatkov o podjetju. Edini možen način plačila, ki ga trgovec ponuja, je izključno nakazilo prek sistema Western Union,« še omeni.

Pozor, ponaredek!

Problem pa so tudi ponaredki. Spletne trgovine s ponaredki vam bodo lahko izdelek celo dejansko poslale, vendar to še ni zagotovilo, da ga boste tudi prejeli. »Ponaredki so na slovenski carini zaseženi in uničeni, v nekaterih primerih pa kupec celo plača globo oziroma mora poravnati stroške uničenja. Lahko pa ponarejen izdelek celo prejmete, vendar je blago navadno zelo slabe kakovosti. Možnosti reklamacij pa nimate, saj gre v veliki večini primerov za nakup zunaj EU (Kitajska), do tja pa evropska potrošniška zakonodaja ne seže,« pojasnjuje Jasmina.

Kdo vse naseda?

Stereotipno bi bilo trditi, da so ženske bolj dovzetne za tovrstne spletne 'natege', ker naj bi bile manj tehnično podkovane, prav tako ne drži, da goljufijam nasedajo zgolj starejši uporabniki, ki niso vešči uporabe interneta. Namreč, izkušnje organizacije Varni na internetu kažejo, da smo prav vsi ranljivi za spletne prevare, le goljuf mora nastaviti pravo vabo. »Obravnavali smo veliko primerov lažnih spletnih trgovin s traktorji in gradbeno mehanizacijo, kjer so (večinoma moški) spletni uporabniki nakazali več tisoč evrov. Na drugi strani pa skoraj vsakodnevno prejemamo prijave razočaranih kupcev (večinoma ženskih), ki so kupile cenen ponaredek priznane znamke torbice ali škornjev, nad katerim so zelo razočarane, prodajalec pa ne odgovarja na njihove pritožbe.«

Spletno nakupovanje

Kupovanje prek malih oglasov

Tudi če smo v vlogi kupca prek malih oglasov, smo uporabniki izpostavljeni tveganjem. Goljuf namreč lahko objavi privlačen mali oglas, nato pa kupce z lažnim sporočilom logistične službe prepriča, da je njegov izdelek že na poti. »Kot najboljše vabe so se izkazali najnovejši modeli pametnih telefonov in tablic, smo pa na odzivnem centru SI-CERT obravnavali več prijav zaradi goljufa, ki je prek oglasnika 'prodal' kar nekaj profesionalnih koles, vrednih več tisoč evrov. Že sam oglas pogosto vsebuje informacije, ki kažejo, da gre za poskus goljufije,« razloži Jasmina Mešić iz izkušenj.

Največ goljufivih oglasov je iz Afrike

»Največ goljufivih oglasov še vedno prihaja iz Nigerije in Kameruna, vendar obravnavamo tudi primere lažnih oglasov prevarantov iz držav EU. Zato vedno, ko kupujete od prodajalca, ki je v tujini, kupnino nakažite prek sistema PayPal. Če nakupujete v Sloveniji, pa izberite plačilo po povzetju. Nikoli in nikdar ne pošiljajte denarja po pošti!« opozarja Mešićeva.

Velikokrat je prepozno

Statistika SI-CERT kaže, da je lani povprečno oškodovanje pri spletni goljufiji znašalo 1.140 evrov, povprečno oškodovanje pri spletnem nakupu pa 720 evrov. »Najpogosteje se uporabniki obrnejo po nasvet, ko ne prejmejo plačanega izdelka. Ali pa se zapletejo v nigerijsko prevaro in po številnih obljubah, da bodo prejeli neko 'dediščino' ali 'skriti zaklad', so še vedno oni tisti, ki nakazujejo denar za številne izmišljene stroške,« pove Jasmina Mešić iz SI-CERT. Kakšne pa so možnost izsleditve storilcev in pridobitve izgubljenih sredstev? »V tovrstnih primerih je zaradi pogostosti mednarodnih elementov otežena. Preiskava je zahtevna, saj je uspešnost odvisna tudi od podatkov, ki jih mora policija v predkazenskem postopku pridobiti, ti pa so v večini primerov na spletnih strežnikih in organih v tujini,« povedo pristojni na Policiji. Policija pri preiskovanju tovrstnih kaznivih dejanj prek posebne službe za mednarodno policijsko sodelovanje nenehno sodeluje s tujimi varnostnimi organi.

»Prek njih v smislu policijskega zaprosila pridobiva podatke, ki so potrebni za preiskavo. Države imajo različno zakonodajo, zato je pridobitev določenih podatkov od določenih držav brez t. i. sodnega zaprosila za mednarodno pravno pomoč nemogoče. Policija v teh primerih na pristojen pravosodni organ (tožilstvo) poda pobudo, s katero predlaga, da na podlagi kazensko pravne pomoči zaprosi tuji pravosodni organ določene države, da opravi določene aktivnosti ali pridobi potrebno dokumentacijo. Pridobitev podatkov s tovrstnim postopkom podaljšuje preiskavo, uspešnost pa je odvisna od posameznih primerov,« pojasnijo.

Starši, pazite, kaj počno otroci

Odgovorni na Safe.si staršem svetujejo, naj bodo starši zraven, ko otroci kupujejo prek spleta. »Že odrasli nasedajo prevaram pri spletnem nakupovanju, otrok pa je lahko še bolj naiven. Svetujemo, da se vzpostavijo jasna družinska pravila glede nakupovanja prek spleta, da otrok ne sme uporabljati kreditne kartice staršev brez njihovega dovoljenja, da ne sme kupovati na spletu brez vednosti in dovoljenja staršev ipd.,« menijo pristojni. »Pozoren je treba biti na skrite stroške predvsem na mobilnih telefonih, kjer nas lahko preseneti visok račun na koncu meseca. Otrok se lahko ob nakupu 'brezplačnih' melodij zvonjenja včlani v SMS-klub, ki mu zaračunava mesečne stroške, ali pa v igrah prek aplikacij nezavedno kupuje dodatke za boljšo igralsko izkušnjo,« omenjajo pri Safe.si.

Besedilo: Ksenija Sedej // Fotografije: Shutterstock

Novo na Metroplay: Alya o trenutkih, ki so jo izoblikovali, odraščanju in ljubezni do mnogih stvari v življenju