Znanstveniki trdijo, da so lahko pozabljivi ljudje izjemno inteligentni

Znanstveniki trdijo, da so lahko pozabljivi ljudje izjemno inteligentni (foto: profimedia) profimedia
12. 9. 2019

Opažate, da nenehno pozabljate nekatere stvari in da pogosto založite pomembne predmete? Bržkone ste zaradi tega jezni, morda vas zavest o tej nesrečni lastnosti celo spravlja ob živce. Ne razbijajte si glave zaradi tega, znanstveniki imajo dobro novico za vas.

Torej, če zaradi svoje pozabljivosti zardevate ali se je celo sramujete, se vam lahko ob rezultatih raziskave, objavljenih v Neuronu, odvali kamen s srca. Izsledki namreč sporočajo, da je odsotnost uma pravzaprav vrsta inteligence, ki kaže, da so vaši možgani osredotočeni samo na pomembne stvari.

Raziskavo sta vodila Paul Frankland in Blake Richards z univerze v Torontu ter ugotovila, da imajo ljudje, ki si skušajo zapomniti vse podrobnosti, velike težave pri sprejemanju pomembnih odločitev.

»Pomembno je, da možgani pozabijo nezanimive podrobnosti in se usmerijo na vsebino. Z razumevanjem bistva imajo pred sabo razločno sliko in se zato v kočljivih položajih lažje odzovejo z dobrimi potezami. Vsi občudujemo ljudi, ki znajo odgovoriti na vsa vprašanja v kakšni družabni igri ali v televizijskem kvizu, istočasno pa poznamo dejstvo, da človekov evolucijski razvoj ni oblikoval možganov zato, da bo blestel v igrah, temveč da bo znal sprejemati inteligentne odločitve,« je razložil Richards.

Izsledki raziskave nam torej kažejo, da se v možganih bije tekmovalno-informacijski boj. To dobesedno pomeni, da se pretiran množica podatkov v glavi bori za svoj prostor v spominu, zaradi česar lahko človek izgubi rdečo nit pomembnega.

Povrhu je nalaganje vseh možnih podatkov v spominski predal danes povsem nesmiselno. Na voljo imamo računalnike in z nekaj kliki pridemo do informacij, ki jih iščemo. Naloženo znanje manj pomembnih podatkov v možganih nam torej pride prav le v primeru, ko želimo na nekoga narediti močan vtis.

»Namesto da bi v spominsko skladišče možganov spravljali podatke, ki jih je sposoben shraniti naš telefon, je veliko bolj smiselno, če spominske celice uporabimo za kopičenje podatkov, odločilnih za naše življenje in delo,« je dodal Richards.

To sklepno misel so narekovali rezultati raziskave o vplivu podatkov na spomin in možgansko aktivnost. Tako pri ljudeh kot pri živalih. Raziskovalci so odkrili, da se ljudje z možgani, sposobnimi prekriti stare podatke s svežimi, veliko hitreje prilagajo nenadejanim okoliščinam in se ne zapletajo s starim znanjem, ki je lahko včasih tudi zavajajoče.

Vir: Independent

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri