V spomladanskem času iz zemlje pokukajo tudi rumeni cvetovi, ki se čez čas spremenijo v lučke.
Regrat najdete skoraj na vsakem koraku, uporabite pa ga lahko tako pri kuhanju kot v domači lekarni. Slovenci smo rojeni nabiralci, nabiramo gobe, borovnice, maline in seveda – spomladi ne moremo brez nabiranja regrata na vseh travnikih in njivah. Regrat pa ni le okusen, vsebuje tudi veliko telesu in zdravju koristnih sestavin. Mlade liste divjega regrata nabiramo od sredine marca do sredine aprila, letos je zaradi toplega marca sploh pohitel.
Pri nabiranju se izogibajte površinam, ki so blizu prometnih cest in letališč, travnikom, ki jih kmetje zalivajo z gnojnico, in površinam, na katerih se sprehaja veliko psov. Če ste velik ljubitelj regrata, pa se vam ga ne ljubi nabirati, neumno pa se vam ga zdi kupovati, ga lahko vzgojite tudi na domačem vrtu. Sortna semena je sicer težko dobiti, lahko pa poskusite tako, da ga preprosto izkopljete in posadite na vrt ali na gredico upihnete nekaj regratovih lučk z večjimi semeni. Gre za zelo nezahtevno rastlino, na katero marsikdo gleda kot na plevel, zato je boste kmalu imeli veliko. Sejte ga spomladi in ga primerno razredčite.
Bogat vir vitaminov
Regrat ima pomembno vlogo pri razstrupljanju telesa in je zelo primeren za zelenjavno-sadne poste. Steroli v regratovih listih spodbujajo nastanek in izločanje žolča, s čimer se pospeši izločanje strupov iz telesa. Ker regrat vsebuje tudi kalij, ni nevarnosti, da bi zaradi njegovih diuretičnih učinkov telo trpelo pomanjkanje tega minerala. V celi rastlini regrata je najbolj zdravilna korenina, ki jo nabiramo zgodaj spomladi, preden narava povsem zacveti, ali jeseni. Nabirati se mora previdno, da je ne ranimo in iz nje ne izteče zdravilni mleček. Lahko jo tudi kupite v trgovinah s prehranskimi dopolnili in vitamini, kjer jo običajno najdete v obliki čaja.
Očiščene korenine uporabite na več načinov: dodajte jih k solatam in juham, dušene in prekuhane uporabite za čaj in tinkturo ali jih pripravite v pečici, popražene pa nadomestijo kavo. Zaradi velike vsebnosti rezervne hrane v rastlinskih korenikah in gomoljih (podobno kot škrob) so zelo hranljive. Pomagajo pri razstrupljanju telesa in hujšanju, odlične so tudi v boju s celulitom. Slabokrvni jih nujno uvrstite na svoj jedilnik zaradi velike vsebnosti železa. Vitamin A, ki ga ima regrat več kot korenje, bo poskrbel za zdravje oči, okrepljen imunski sistem in videz kože.
Ločite regratov med od sirupa?
Regratov sirup je v ljudskem zdravilstvu cenjen kot krepčilo in se uporablja za pospeševanje prebave in izboljšanje krvi. Poleti pa ga lahko razredčenega s hladno mineralno vodo ponudimo tudi kot osvežilen napitek ali pa kot nevsakdanji preliv za sadne solate, kupe, sorbete in sladolede. Regratov sirup je pripravljen iz regratovih cvetov, sladkorja in limone. Pravilno pripravljen ima izredno prijeten okus. V nasprotju z medom, pri katerem boste začutili nežno grenek okus. Do zmede pa največkrat prihaja zato, ker ga nekateri prodajalci napačno imenujejo kar 'regratov med', ki je pri nas manj poznan. Naši čebelarji ga namreč redko sirupičijo, saj v obdobju, ko cveti regrat (april in maj), cvetijo tudi številne druge rastline. Prepoznali ga boste po značilni svetlo rumeni barvi, intenzivni aromi, je srednje sladek, okus je nežno grenek in med hitro kristalizira.
Besedilo: A. P. K. // Fotografije: Shutterstock
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
