Pozitivna agresija se razvija vzporedno z zavedanjem samega sebe. Poglejmo si ta razvoj na resničnem primeru.
Rachel se je ob možu redno soočala z verbalnim nasiljem. Želela si je ohraniti zakon, a so razmere postale nevzdržne. Zavedala se je, da se mu mora postaviti po robu, zato je poiskala psihoterapevtsko pomoč in se poglobila v strokovne knjige.
Najprej si je skušala okrepiti pogum in vzpostaviti integriteto. Spoznala je, da sta jo strah in pasivnost v preteklosti oslabila, in ugotovila, da si zastraševanja ne more več privoščiti. Morala se je postaviti zase, za svojo prihodnost in srečo.
Zaslutila je, da gre za prelomni trenutek, da gre za biti ali ne biti in razrasla se je odločitev, da ne bo več dopustila zlorabe. Morala je oblikovati svoj glas, odločen in neustrašen glas, ki ne bo dopustil, da bi jo mož utišal. Ujeti se je morala z njegovo agresijo, vendar brez kričanja ali povzdignjenega glasu. Ko je v minulih sporih vpila, je le še poglobila prepir.
Sprva ni našla te moči, počutila se je nelagodno in si postavljala vprašanja: Le kdo sem jaz, da bi imela tolikšno moč? Saj tega ne zmorem, mar ne? Ali se bom osmešila, ko se mu bom uprla?
Nezaupanje v lastne moči je premagalo hrepenenje po drugačnem, boljšem življenju, po miru in ljubezni. V njej se je začela utrjevati moč, istočasno pa se je manjšal strah. Potrpežljivo je nekaj mesecev prenašala moževo jezo, ker je slutila, da se premika proti cilju. Ugotovila je, da na tej stopnji ni nobene potrebe za izražanje agresije navzven, v duši pa ji je bilo prijetno, ko je začutila notranjo moč, ki jo je varovala pred moževo kritiko in očitki. Njena notranja agresija je začela naraščati ter jo uspešno varovati pred moževo nasilnostjo. Moževih krutih besed ni več jemala osebno, spregledala je, da so izbruhi v resnici izlivi njegovih notranjih konfliktov. Po tem spoznanju so izrečene besede izgubile moč.
Medtem ko Rachel prej ni znala ubesediti svojih čustev, so se z rastjo samozavesti začeli oblikovati stavki. Prejšnji brezup, da bi lahko spremenila moža, je bledel, čedalje bolj je bila prepričana, da bo uspešna. Up na spremembo se je pojavil z naraščajočim agresivnim duhom, ki ji je naznanil, da tokrat ne bo popustila.
Z mirnim glasom je končno spregovorila: »Resnično si želim rešiti najin zakon, a zanj nisem pripravljena žrtvovati svojega samospoštovanja. Razumem, da me na nek način ne želiš prizadeti, saj tvoj nespoštljiv način izražanja zrcali tisto, kar sam čutiš do sebe. Najino edino upanje je, da sprejmeš odgovornost za negativnost, ki jo nosiš v sebi, jaz sem z njo opravila. Ne bom je več prenašala in ne želim, da jo prenašaš ti.«
Hotel jo je prekiniti, a ga je ustavila: »Molči in mi dovoli, da končam. Od danes naprej bo najin odnos drugačen in name ne boš več stresal jeze. O tem se ne bova pogajala, ker je tako obnašanje preprosto nesprejemljivo. Do mene boš odslej spoštljiv; sem dobra, prijazna oseba in čeprav nisem brez napak, sem vredna ljubezni. Če se ti zdi pretežko, da bi bil do mene prijazen, poglej vase in izbrskaj, od kod izvira tvoje negativno obnašanje. Z mano zanesljivo nima nič opraviti.
Priznam, da je bil del krivde tudi pri meni. Dopuščala sem ti tvoje izbruhe, morda sem te kdaj tudi izzvala. Vsa krivda torej ni na tvojih plečih, a zdaj bova to razrešila. Ta trenutek si zame še vedno čudovit, a boš tak ostal samo, če boš zbral pogum in prepoznal resnico, o kateri ti govorim. Če ne boš, pač ne boš v mojih očeh več lep. Bodi torej moški! Bodi mož, kakršnega sem si želela! Skupaj lahko premagava težave, to pa je najina zadnja možnost.«
Le kako človek, ki je bil pasiven, pridobi tolikšno naravno agresijo in izpove dosledno kritičnemu partnerju svoj »trenutek resnice«? Za tak monolog je nujna agresija. Najbolj zanesljiv način, da si jo pridobite, pa je rešitev notranjih konfliktov. Za rešitev notranjih nesoglasij je seveda treba prepoznati nezdravo in neprimerno agresijo ter si priznati škodljivo pasivnost, ki sicer postane orodje samo-agresije.
Če vas zanima, si lahko preberete 1. del z naslovom Zdrava agresivnost je naravna in nam je z razlogom dana že po naturi
Vir: WHYweSUFFER.com
