Psi so bili ustvarjeni za življenje na prostem, a evolucija je hotela, da se popolnoma prilagodijo našemu.
Naj bo zadnji letni čas prijeten za vse. Debelejši in gostejši kožušček, svetleje obarvan smrček in pridobivanje telesne teže je le nekaj vidnih sprememb, ki jih pri ljubljenčkih začnemo opažati v prehodnem obdobju. Ne smemo pa zanemariti tudi sprememb v obnašanju – brezvoljnost, manjša igrivost, potrtost, slab apetit, spremenjene spalne navade in padec energije so simptomi, ki nakazujejo sezonsko razpoloženjsko motnjo. Ko se dan krajša in s tem zmanjša količina svetlobe, nove razmere začnejo vplivati na nekatere hormone in njihovo izločanje.
Češerika oziroma epifiza je žleza z notranjim izločanjem, ki je v možganih in izloča hormone ravno pod vplivom svetlobe. Manj svetlobe vodi do znatno manjšega izločanja hormona serotonina, ki sicer izboljšuje razpoloženje; njegovo delovanje vzbuja zadovoljstvo in srečo, zato mu pravimo tudi hormon sreče. Nasvet: priporočljiva je masaža po šapicah, vratu in ramenih, urnik pa si poskušajte organizirati tako, da na sprehod odidete podnevi. Sezonska razpoloženjska motnja namreč zlasti prizadene pse, ki preživijo veliko časa na prostem. Pomembna pa je tudi psihološka komponenta, saj nanje vpliva tudi naše spremenjeno vedenje in aktivnosti.
Bodite pozorni na znake nelagodja
Zlasti občutljive za mraz so mlade in starejše živali. Omogočite jim kalorično izdatnejšo prehrano (če psa hranite s surovo hrano, pozimi izbirajte med bolj mastnimi vrstami mesa), saj psi veliko energije porabijo za ogrevanje telesa, tistim, ki bivajo na prostem, pa je treba zagotoviti dobro izolirano in ne preveliko kočo, saj se z velikostjo premo sorazmerno porazgubi tudi toplota v prostoru. Pomembna je izolacija tal, na vhodu v pasjo hišico pa se lahko namesti tudi zaščitna zavesa, predvsem zaradi varovanja pred vetrom in vlago.
Na voljo naj imajo dovolj sveže vode – ko temperature padejo pod ničlo, je priporočljivo kovinsko posodo za hrano zamenjati za plastično, saj ta ne zamrzne. Posledično so živali, ki živijo zunaj, veliko manj občutljive za temperaturne spremembe. Veliko redkeje zbolijo in imajo razvitejšo termo regulacijo, ki jo omogoča poseben predel možganov, imenovan hipotalamus. Ta nadzira temperaturo in jo uravnava z zviševanjem ali nižanjem celične presnove ter širjenjem ali oženjem krvnih žil. Vendar previdnost ni odveč. Če žival dolgo leži v odprtem pesjaku, se začne ohlajati, kar lahko vodi v podhladitev.
Bodite pozorni na znake nelagodja, kot so nestrpnost, cviljenje, drhtenje, hladne okončine in moder jezik. Živali s slabšo odpornostjo lahko razvijejo blažji prehlad in bronhitis, lahko pa jih prizadenejo hujša obolenja dihal in sečil (vnetje mehurja, obolenje ledvic). V zimskem času so nekoliko pogostejša tudi virozna obolenja prebavnega trakta.
V boj:
S suhim zrakom
V stanovanju živeče živali imajo v kurilni sezoni težave zaradi suhega zraka, ki izsuši kožo. Pojavi se lahko prhljaj. Bivalni prostor opremite z vlažilniki zraka, prhljaj pa je mogoče odpraviti z ustreznimi dermatološkimi šamponi, ki vlažijo povrhnjico, ali prehranskimi dodatki z maščobnimi kislinami omega 3. Lahko se dodaja olje rib.
S soljo
Po cestah posipana sol ne draži le blazinic, ampak lahko pri zaužitju povzroči prebavne motnje. Po vsakem sprehodu odstranite sol z mokro krpo ali tačke preprosto umijete z mlačno vodo, lahko pa jih še pred sprehodom namažete s posebnimi zaščitnimi mazili ali jim nadenete čeveljčke.
Besedilo: Neja Drozg // Fotografija: Shutterstock
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
