"Ko danes pogledam svojega dvomesečnega sinčka, si ne morem kaj, da ne bi pomislila na dekleta, ki iz neznanega razloga ne morejo zanositi," je v pismu uredništvu Aktivni.si zapisala bralka, ki je naposled le dočakala srečen konec sicer žalostne zgodbe.
Takole piše ...
"Moja zgodba se je začela pred tremi leti, ko sva se z možem odločila, da je napočil čas, da želja po otroku ne bi bila več le želja. Kot dva mlada, zdrava človeka (sama sem bila sredi dvajsetih let) si po začetnih nekaj mesecih neuspešnih poskusov zanositve nisva belila glave, saj sva vedela, da povprečen mlad par najpogosteje zanosi v obdobju enega leta.
Ko po letu in pol še vedno ni bilo ne duha ne sluha o dojenčku, sva se odločila, da vsak na svoji strani obiščeva svojega zdravnika. Slednji so potrdili, da sva tako jaz kot moj mož zdrava. Moja ginekologinja mi je glede na to, da se že lep čas neuspešno trudiva z zanositvijo, svetovala, da se obrneva na kliniko za zdravljenje neplodnosti, vendar pa sva to misel nekako vztrajno potiskala na stran, saj praktično ni bilo razloga, zakaj ne bi zanosila po naravni poti.
Meseci so minevali in prav vsak je s sabo prinesel bridko razočaranje, ko je nastopil čas menstruacije. Ko sem bila tako že čisto na tleh, sva se odločila, da se kljub vsemu naročiva na kliniko za umetno oploditev, kjer so nama določila datum čez dobre štiri mesece. V istem obdobju sem začela z zdravljenjem s pomočjo bioresonance, ker sem od prijateljice izvedela, da se bioresonanca v povezavi z dvema drugima metodama zelo uspešno uporablja tudi pri tovrstni težavi.
Seveda nisem imela kaj izgubiti in začeli smo s terapijami."
Nadaljujte branje na Aktivni.si
