Zakaj se vse več slovenskih mamic odloča za drag porod v tujini?

12. 7. 2016 | Vir: Jana
Deli
Zakaj se vse več slovenskih mamic odloča za drag porod v tujini? (foto: arhiv revije Jana)
arhiv revije Jana

V zadnjem času se vse več slovenskih mamic odloča za luksuzen in tudi temu primerno drag porod v porodnišnici in ženski bolnišnici St. Leonhard v Gradcu.

Zamikalo me je iz prve roke izvedeti, zakaj; ali morda zato, ker porodnišnica ponuja celo carski rez na željo porodnice? Slednje je v Sloveniji popolnoma nemogoče. Pomešala sem se med bodoče starše, ki so prišli na predstavitev te pri nas vse bolj popularne klinike, ki je bila v Ljubljani. Želja bodočih mamic po občutku varnosti, udobja, psihosocialni podpori med porodom in po njem, je po mojem stara toliko kot človeštvo.

Že pred več kot 12 leti, ko sem sama rodila najprej hčerko in čez slabi dve leti še sina, smo mamice razmišljale o alternativnih oblikah poroda. Spominjam se, da sem v zadnjih mesecih nosečnosti zaverovano gledala nemško dokumentarno nadaljevanko z zame mikavnimi metodami poroda, kot so bile na primer porod v vodi (že takrat so ga ponujali v postojnski porodnišnici), razni moderni porodni stoli za porod v sedečem položaju, žoge ... Vseeno sem se odločila za ljubljansko porodnišnico, predvsem zaradi najsodobnejše opreme in največjega nabora specialistov; za vsak primer. Ko sem, ob priporočenih popadkih točno na pet minut (v St. Leonhard lahko prideš veliko prej), prisopihala na kliniko, so me kakopak položili na hrbet, čeprav ta položaj že v zadnjih mesecih nosečnosti baje ni zdrav, in to ne za mamo ne za otroka, ter pripeli (priklenili, he, he) na aparature. Moje počutje? Popolnoma izčrpana od popadkov in napol prisebna že med obveznim prhanjem. Zaključek poroda? Urgentni carski rez po osmih urah v porodni sobi, moja deklica na srečo zdrava, 'zgolj' s prehodnim rahlim šumom na srcu zaradi napora. Drugi porod? Načrtovani carski rez in hkrati porod s kleščami, ker je imel deček večjo glavo od svoje sestrice. Sin zdrav, z izjemo velikanske otekline na glavici od klešč.

St. Leonhard kot pravi dom

Predstavitev porodnišnice oz. bolnišnice za ženske St. Leonhard je potekala v poslovnih prostorih enega izmed slovenskih podjetij. Vodil jo je slovenski predstavnik za to bolnišnico, gospod Nik Kramer, s pomočjo prokurista bolnišnice, Avstrijca, psihologa mag. Davida Kleinerja. »Še vedno se trudimo, da St. Leonhard ni bolnišnica, ampak dom, kjer se zgodi lep trenutek, ko sem vam rodi otrok, vseeno kateri po vrsti,« že v uvodu pove Nik Kramer. Sobe, ki jih pokažejo na fotografijah, res bolj spominjajo na hotelsko kot na bolnišnično sobo. Imajo celo zofo in majhno teraso, toda bistveno je, da je porodnica v sobi sama oziroma, kar je še bolje, v njej je tudi dodatna postelja za bodočega očka. Bolnišnica je, kar se tiče tehnologije, zelo sodobno opremljena, hišni zdravniki in kirurgi so bolnicam na voljo 24 ur na dan. Dodatno varnost zagotavlja dejstvo, da je ta sicer zasebna bolnišnica le sto metrov oddaljena od Deželne bolnišnice in univerzitetne klinike Gradec, čez cesto pa je pediatrična bolnišnica. V porodnišnico lahko prideš že po 25. tednu nosečnosti, nosečnice pa spodbujajo, da si čim prej ogledajo porodnišnico, si vnaprej izberejo zdravnika, ki jih bo spremljal med porodom, se vnaprej odločijo za vrsto anestezije itd. »Štiri odstotke žensk se odloči za popolno narkozo,« pripomni mag. Kleiner. Preostalih 95 odstotkov se jih odloči za spinalno ali delno anestezijo, kar očitno pomeni, da ni nujno, da ima ženska carski rez v popolni narkozi (kot sem ju npr. imela jaz). Poleg tega lahko bodoči očetje, s pomočjo zastora (ki zakriva večino prizorov, ob katerih bi utegnili moški pasti v nezavest) prisostvujejo tudi porodu s carskim rezom. V kliniki sicer ponujajo tudi plastično kirurgijo za ženske in celo ginekologinjo, ki je hkrati plastična kirurginja – po carskem rezu naredijo tanko, skoraj nevidno, estetsko brazgotino. Za primerjavo – moja brazgotina po carskem rezu je dolga približno 20 centimetrov in debela nekaj milimetrov. Čeprav se zaradi tega sploh ne sekiram, vse od carskega reza moj trebuh spominja na predpasniček, ki visi direktno čez brazgotino. Moja bivša, meni zelo ljuba ginekologinja je pripomnila, da so me 'zelo lepo zašili'. Vedno sem se spraševala, kakšne so ženske, ki jih niso tako zelo lepo zašili.

Ljubljanska porodnišnica vs. St. Leonhard

V Sloveniji smo ženske nekako navajene, da nas med nosečnostjo večkrat pregleda ginekolog. Z vsem spoštovanjem do babic sem skeptična do tega, da bi me zgolj one spremljale med nosečnostjo, čeprav tudi Avstrijkam pripada pet obiskov pri ginekologu in čeprav gospod Nik Kramer zatrjuje, da je njihova izobrazba drugačna kot je izobrazba slovenskih babic. Slovenski nosečnici sicer napotnico za St. Leonhard napiše njen (izbrani) ginekolog, nakar si sama izbere babico – za Slovenke imajo na voljo tudi slovensko govoreče babice. Sicer so babice v St. Leonhardu specializirane za različne vrste porodov – ene za naravne porode, druge za carske reze, tretje za porode v vodi ...Vse porodnice si v St. Leonhardu lahko prvo noč po porodu (tudi če niso imele carskega reza), če so preveč izčrpane, izberejo, da otroka nimajo pri sebi, in skrb zanj prevzame osebje. Mamice po carskem rezu v ljubljanski porodnišnici otrok ponoči nekaj dni nismo imele pri sebi, toda kljub ostri bolečini v trebuhu, vsakič, ko sem previdno vstajala iz postelje, sem svoji štručki zelo pogrešala in se spraševala, ali je moj otrok tisti, čigar jok sem od daleč ponoči slišala v intenzivni sobi, v kateri smo ležale. V ljubljanski porodnišnici ob sebi nisem imela moža, toda zaradi pooperativnega, šibko omotičnega stanja zamegljen spomin mi govori, da je nad porodnicami v intenzivni negi nenehno bedela medicinska sestra, njen pomirjujoči glas sem v polsnu slišala tudi ponoči. Tega vsekakor ne bi zamenjala za tridelne menije in predporodno plavanje v hišnem bazenu v Sanatoriju St. Leonhard. Sicer imajo tudi v St. Leonhardu sobo za intenzivno nego.

Druga težava se mi zdijo inkubatorji - v samem sanatoriju imajo zgolj tri, v primeru, da otrok dobi zlatenico, ga pripeljejo v sobo, kot so na predavanju pojasnili eni izmed bodočih mamic. Če bi se zgodilo, da jih zmanjka, si ga sposodijo iz ene od sosednjih klinik. Cena inkubatorja je sicer vključena v ceno, toda stroške morebitnega zdravljenja novorojenčka je potrebno doplačati in nato zahtevati povrnitev stroškov.

Koliko vas bo stal prestižen porod?

Tudi sicer so cene poroda precej zasoljene, gibljejo se od približno 3.500 evrov za običajen porod do od 4.500 evrov naprej za porod s carskim rezom. Znesek plačila je odvisen tudi od tega, katerega ginekologa in babico si izberete. V ceno so vštete tudi (za carski rez običajno tri) prenočitve v sanatoriju za porodnico in njenega partnerja. Dodatni stroški nastanejo tudi, če je z otrokom kaj narobe in ga je treba odpeljati na pediatrijo. Tako kot stroške poroda porodnici tudi morebitne stroške za pediatra povrnejo na podlagi določb Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) ter evropske Direktive 2011/24/EU, toda na predstavitvi nam pojasnijo, da izkušnje porodnic s slovenskimi zavarovalnicami glede tega niso najboljše – zneski, ki so jih porodnice dobile povrnjene, so se, kot je pojasnil g. Kramar, zelo razlikovali. Predpisi o tem so kar zamotani: V skladu s 44. c členom ZZVZZ lahko zavarovana oseba na podlagi napotnice ali recepta izdanega v Republiki Sloveniji, poišče zdravstveno storitev v drugi državi članici, tako pri izvajalcih zdravstvenih storitev iz javne zdravstvene mreže kot tudi pri zasebnikih. Za bolnišnične zdravstvene storitve, ki vključujejo prenočitev zavarovane osebe ter zdravstvene storitve, ki zahtevajo uporabo visoko specializirane in drage medicinske infrastrukture ali medicinske opreme, je potrebna prehodna odobritev ZZZS. Stroške čezmejnega zdravljenja zavarovanka plača sama, nato pa v Sloveniji zahteva povračilo stroškov. ZZZS povrne stroške v višini povprečne cene teh storitev v Sloveniji, vendar ne več kot znašajo dejanski stroški, preostanek pa zavarovanka uveljavlja iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Potni stroški in stroški nastanitev se ne povrnejo. (Vir: Nacionalna kontaktna točka za čezmejno zdravstveno varstvo)

Zakaj se slovenski starši vse pogosteje odločajo za porod v Avstriji?

Čeprav so v St. Leonhardu prvenstveno računali na porodnice iz bližnjega Maribora, gostijo vse več Ljubljančank.

O tem sem se pogovarjala z eno izmed nosečnic, tridesetletnico, ki je obiskala predstavitev. Povedala mi je, da je zelo kritična do slovenskega zdravstva.

»Zdi se mi neumno, da mora ženska sredi 21. stoletja rojevati kot v srednjem veku,« mi je razložila svoje stališče in se pošalila: »Kar se tiče same klinike v Ljubljani – svojemu možu sem rekla, da če se slučajno kaj zaplete in me zato odpelje v Ljubljano, mu bom zbežala in skočila v Ljubljanico. Toda, resno – prijateljice, ki so rodile v tujini, zelo pozitivno opisujejo izkušnje in odnos osebja v primerjavi s prijateljicami, ki so rodile v Ljubljani in so imele občutek, da so se znašle na tekočem traku, da se je osebje celo drlo nanje ... Zame to ni način – sem oseba in potrebujem čustveno podporo ter zanesljivo vodstvo med porodom. Skeptična sem tudi do tega, da v Ljubljani skoraj vsaki porodnici prerežejo presredek.« Gospa, s katero sem se pogovarjala, je npr. tudi dajala prednost porodu s carskim rezom pred vakuumskim porodom, ker po njenih informacijah slednji pogosteje povzroča možganske poškodbe pri otroku. Poleg St. Leonharda je razmišljala tudi o porodnišnici v Postojni.

Poroda v St. Leonhardu si na žalost ne more privoščiti vsaka slovenska nosečnica. V Avstriji zavarovanim nosečnicam z dodatnim zavarovanjem, sklenjenim v Avstriji (torej tudi Slovenkam, ki delajo v Avstriji), zavarovalnica v celoti krije vse stroške poroda in oskrbe v Sanatoriju St. Leonhard, tudi stroške bivanja za bodočega očka. Čeprav med Avstrijo in Slovenijo ni več 'meje', je to še ena izmed stvari, v katerih se prepad med njimi in nami povečuje. Toda, ali je res problem denar? Ko vprašam Nika Kramerja, kaj je najpogostejša kritika slovenskega porodništva, zakaj se slovenske porodnice odločajo za porod v Avstriji, odgovori: »Ženske, ki gredo rodit k nam drugič ali tretjič, so pri prejšnjih porodih doživele aroganten odnos zdravnikov, pogrešale so več prijaznosti. Na drugem mestu omenjajo nestrokoven pristop k reševanju problemov.« Prijaznosti sem bila na oddelku za porodnice po carskem rezu deležna, toda vtisi mamic o drugih oddelkih in drugih porodnišnicah so pogosto zelo negativni. In se sprašujem – imamo strokovnjake, imamo zelo sodobno medicinsko opremo; si res ne moremo privoščiti prijaznosti?

Za revijo Jana napisala: Vida Voglar // fotografije: shutterstock, arhiv bolnišnice St. Leonhard

Novo na Metroplay: Alya o trenutkih, ki so jo izoblikovali, odraščanju in ljubezni do mnogih stvari v življenju