Zakaj se vam otroci ne oglašajo na telefon?

Zakaj se vam otroci ne oglašajo na telefon? (foto: SHUTTERSTOCK) SHUTTERSTOCK
Vir: Jana
3. 12. 2018

Se večkrat jezite, ker se vam otroci ne oglasijo na telefon? 

Vam pošiljajo sporočila, v istem trenutku pa se ne oglasijo in vaš klic konča v predalu avtomatskega odzivnika? Niste edini. Raziskave namreč kažejo, da se je komunikacija skozi desetletja povsem spremenila. »Odraščamo v različnih časovnih obdobjih, zato se tudi značilnosti in vrednote generacij spreminjajo, v marsičem na slabše – danes imamo tako pomanjkanje vrednot in zato, med drugim, težje razumemo drug drugega,« pravi Barbara Sarić, BA psihoterapevtske znanosti, spec. psihoanalize in motivatorka.

Pripravili smo kratek pregled komunikacijskih navad skozi desetletja, ki so vam lahko v pomoč pri komunikaciji z različnimi generacijami.

Rojeni v letih 1925–1945: tiha generacija

To je generacija, ki je bila navajena na osebno komunikacijo 'ena na ena'. E-pošte niso poznali, mobilni telefoni so jim še danes tuji, nekoliko bolj odzivni bodo, če jih pokličete na klasični stacionarni telefon, ki so ga usvojili v svoji pozni mladosti. Tudi psihoterapevtka razlaga, da je bilo za 'tiho generacijo' značilno predvsem druženje: službe so začeli zelo zgodaj, bili so hitro doma in to je omogočilo veliko druženja, ki je bilo praviloma tudi pristnejše.

V dobi, ko prenosni telefon ni obstajal, stacionarni pa je bil redkost, so se ljudje bolj držali ustnega dogovora. »Njihove značilnosti so bile prilagodljivost, predanost, cenjenje časti, spoštovanje, poslušnost ter delavnost. Delo je bilo zanje obveza, značilni stil vodenja pa diktatura. Na splošno pa so bili psiho-fizično bolj stabilni in zdravi, kljub temu da niso živeli s trendom zdrave prehrane,« razlaga psihoterapevtka.

Rojeni v letih 1946–1965: generacija​ baby boom

Generacija, ki je odraščala v času gospodarske rasti v številnejših družinah in si je zato morala izboriti svoje mesto. Je mnogo bolj egocentrična od tihe generacije. To je generacija, ki je na delovnem mestu že začela uporabljati računalnik, e-pošto in družbena omrežja (Facebook), mobilne telefone pa kljub vsemu še vedno uporablja za pogovore in pošiljanje kratkih sporočil. »Z generacijo​ baby boom se je že začela nekakšna revolucija.

Novi ideali so zamenjali družinske in podjetniške tradicionalne vzorce. Je generacija, ki je prevzela marsikaj od predhodne (prilagodljivost, spoštovanje, marljivost), prilagodila pa se je tudi sedanjim trendom (zanimanje za osebnostno rast, pojav ženske osvobodilne revolucija, revolucija spolov ...). Družabnost je zanje še vrednota, vendar manj cenjena. Družina je dobila pomembnejše mesto in v odnosih je bilo več strpnosti. Delo je bilo bolj pustolovščina kot obveza. Stil vodenja, ki je generacijo zaznamoval, je temeljil na doseganju soglasja.«

Rojeni v letih 1966–1980: generacija X

Pripadniki generacije X so se spopadali z veliko več finančnimi in socialnimi težavami kot njihovi starši. Generacija, ki je že odraščala z novimi mediji, a se zdi, da se mora ves čas prilagajati novim trendom. Mobilne telefone tu pa tam še uporabijo za klice, sicer pa z njimi plačujejo položnice, naročajo prevoze, nakupujejo in se ne ločijo od njih. Psihoterapevtka dodaja, da so generacija X otroci povojne generacije, ki so v zrelem obdobju vstopili v kapitalizem.

»Gospodarska rast je pri nekaterih vplivala tudi na razvoj podjetniške žilice, drugi pa so varnost iskali znotraj podjetij. Trend enakovrednosti spolov se krepi, kljub temu izgubljamo prvinsko žensko in moško energijo. Posledica je zmeda na vseh področjih. Osnovne vrednote so tehnologija, zabava in sproščenost, pragmatizem, globalno razmišljanje, usmerjenost v rezultate, podjetnost, samosvojost, upiranje avtoriteti in kršenje pravil. Zaznamuje jih hiter tempo, neodvisnost, večja samozavest, cenijo čas, ki jim ga uspe najti zase. Navajeni so živeti v »coni ugodja«, dokler traja. Ko padejo globoko v »jamo« iščejo nove rešitve za kakovostnejše življenje. V porastu je trend »zdravega«, ki pa se marsikdaj prevesi v obsesije,« pove spec. psihoanalize Sarićeva.

Rojeni v letih 1980–2000: generacija Y oziroma milenijci

Prva generacija, ki so jo zaznamovali digitalni mediji. Življenja brez pametnega telefona si ne predstavljajo, čeprav ga ne uporabljajo za pogovore ali pošiljanje kratkih sporočil. Komunicirajo prek aplikacij, e-pošto pa v glavnem uporabljajo le še za poslovne namene. Generacija Y je nekako prezrta generacija: imajo več dobrin kot njihovi starši, a njihovega časa niso imeli, zrasli so ob računalnikih, Facebooku, Twitterju. Zaradi slabših zaposlitvenih možnosti ostajajo tudi dlje časa v domačem gnezdu, odvisni od staršev. Dela se težko lotijo in so lahko problematični na delovnih mestih, ker pričakujejo, da se jim bo okolje prilagajalo enako kot doma.

Bolj podjetni iščejo izzive v start-upih. To je daleč najbolj izobražena generacija z ogromno informacijami, ki pa jih ne zna dobro selekcionirati in na koncu izstisniti »soka«. Pravih vrednot je vse manj in tudi vse več nezrelih razmerij. Komunikacija je hitra - postajamo »globalna vas«. Bolj sprejemajo drugačnost. Cenijo upor dosedanjim pravilom, sistemom. Zanje je pomembno ravnovesje med delom in življenjem, ki pa ga je težko doseči.«

Rojeni v letih 2001–2015: generacija Z, znana tudi kot i-generacija

Generacija zaslonov, ki se odzivajo na dotik. Generacija iphonov, ipadov in pametnih tehnologij. Njihovo otroštvo so zaznamovale naprave, ki jih danes uporabljajo povsem intuitivno. Čeprav so ves čas na spletu in povezani, se vam na telefon ne bodo oglasili, prav tako večinoma ignorirajo e-pošto. Če želite z njimi komunicirati, usvojite pogovorne aplikacije. »Medtem ko jaz razmišljam, kaj bi morala pritisniti, moja tri- in osemletna hčerka to že naredita,« pove psihoterapevtka.

»Ti otroci odraščajo v svetu hipnih informacij in takojšnjega zadovoljstva. Živijo v nenehnem stresu in so stalno bombardirani z novimi informacijami. Pomembnost podjetništva je zelo poudarjena – kako čim hitreje uspeti. Instantne rešitve so dobrodošle. Hitreje tudi odraščajo in več kot 70 odstotkov srednješolcev že razmišlja o svojem poslu. Gre za nekakšno večopravilno generacijo, ki deluje skoraj kot računalniški program, to sama imenujem »robotizemX, ki pa še ni dosegel vrhunca! Kot psihoterapevtka se sprašujem, kje bomo na koncu pristali. Smisel življenja se izgublja, depresija in anksioznost ter druge motnje se razširjajo, stres je vzvod za večino težav. Vse informacije tega sveta imamo na dlani, stik s seboj pa izgubljamo. V sebi vse težje prepoznavamo svoje »bisere«, ki so naša edina varnost.

Besedilo: Mojca Koprivnikar // Fotografiji: Shutterstock

Nova Jana že v prodaji

Jana

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri