Zakaj psihopati ne morejo imeti radi niti lastnih otrok?

Zakaj psihopati ne morejo imeti radi niti lastnih otrok? (foto: profimedia) profimedia
23. 8. 2019

V temno triado so psihologi uvrstili pretirano vase zagledane ljudi z manipulativno naravo in pomanjkanjem empatije. Sem spadajo narcisisti, makiavelisti in psihopati. Ob takih značajskih potezah se vsiljuje vprašanje, ali so taki ljudje sposobni ljubiti partnerja in svoje otroke.

Odgovor je odločno negativen. Osebe z značilnostmi temne triade so obsedeni sami s seboj in ne zaznavajo čustev drugih. Za njihova partnerska razmerja sta značilna zmerjanje in nadzor, s partnerji manipulirajo, jih izrabljajo in sčasoma spravijo ob pamet, potem pa jih dokončno razvrednotijo, ponižajo in zavržejo. Samoumevno se vsiljuje radovednost, ali imajo taki ljudje radi svoje otroke. In, ali imajo sploh koga radi?

Britanska psihologinja, specialistka za osebe temne triade, dr. Perpetua Neo trdi, da ne. »Narcisisti, psihopati in sociopati ne premorejo empatije. Ne znajo in se niti ne želijo vživeti v druge, zato niso sposobni ljubiti nikogar,« je povedala Neova. To velja tudi za odnos do otrok. Nimajo razvitega primarnega nagona, da bi svoje otroke zaščitili in podpirali, zanje je lastni otrok ločeno bitje in ga jemljejo za neke vrste orodje, ki jim je vedno na voljo.

Neprimerni starši

»Otroke vidijo kot svoj podaljšek in jih razumejo kot svojo lastnino. Namesto, da bi jih vzgajali in skrbeli, da se razvijejo v zdrave osebnosti, mislijo, da morajo otroci postati nekaj, s čimer se bodo lahko postavljali kot s trofejo,« je razložila Neova.

Tako okolje seveda ni primerno za zdravo rast in razvoj otrok. Otroci niso deležni starševske nege in ne spoznavajo osnovnih zakonitosti življenja, ampak odraščajo brez samozavedanja in lastne vrednosti. »Nenehno so izpostavljeni pritiskom, na primer, jaz lahko preverim tvoje telefonske klice in sporočila, lahko naredim, karkoli hočem, lahko vdrem v tvojo sobo, kadarkoli se mi zdi. O takih pravicah starši sploh ne dvomijo. Med starši in otroci ni niti kakršnih koli čustvenih meja, zato se otrokom niti ne sanja, da takšne meje sploh obstajajo,« je opisala medsebojne odnose britanska psihologinja.

Starši na otroška ramena nalagajo tudi vloge, ki jih nikakor ne bi smeli. Narcisisti, na primer, so praviloma nesrečni ljudje s šibko samozavestjo, zato nepotrebno čustveno navlako odlagajo na otroke. Tako se otroci hočeš nočeš morajo spremeniti v uho za starševske probleme in smetnjak za njihova čustva. Tak odnos se vleče leta in leta, kajti starši ne popuščajo. Neova je naštela še nekaj značilnih stavkov, ki jih sliši iz ust svojih pacientov: Edini razlog, da te imam, je, da boš skrbel zame do konca življenja. Ne razmišljaj o poroki, zate ne pride v poštev. Brez otrok boš, ker moraš skrbeti zame.

»Starši res naredijo vse, da otroci ostanejo samski. Ko si otrok najde partnerja, skušajo zvezo razdreti s spletkami in z dramatičnimi scenami, se vmešavajo v vse, udarjajo levo, desno in v središče,« je potrdila Neova.

Boksarska vreča

Otroci ob takih starših lahko računajo, da bodo boksarska vreča vse življenje. Telesno ali čustveno. Med odraščanjem jim je čedalje težje, saj z leti postajajo močnejši in si počasi gradijo svojo osebnost. Začnejo se upirati, največkrat z umikom. »Na enem bregu so starši, ki z leti slabijo in se soočajo s prvimi zdravstvenimi težavami, kar seveda ruši njihovo samozavest, na drugem so otroci, ki odraščajo in se krepijo ter iščejo svojo pot. Ta slika je za starše strašljiva in otrokom začnejo dodatno zbijati samozavest z zmerljivkami, da so debeli, nekoristni, grdi,« je Neova opisala, kaj sledi. Istočasno se starši pohvalijo z vsakim otrokovim uspehom in ga pripišejo sebi. Če otrok, na primer, dobro igra na trobento, bodo to sicer povedali, zraven pa dodali, da je to njihova zasluga, ker so postrgali vse prihranke in otroku omogočili glasbene ure. Četudi to ne bo res. »Vsak uspeh bodo obrnili nase, otroka pa bodo zlomili z občutki, da ni nič vreden, da je nepomemben in da mu ne pripada pravica do besede,« je povzela Neova.

Zlati otrok in grešni kozel

Razmerja v družini se spremenijo, ko je pri hiši več otrok. Po večinskem vzorcu postane eden od naraščajnikov zlati otrok brez napak. »To je težko. Otrok živi v nenehnem strahu, saj od njega pričakujejo, da bo ugajal materi ali očetu in ne bo povzročal nikakršnih težav. Za nagrado ga bodo imeli radi,« je razložila psihologinja.

Drugi otrok postane grešni kozel, kriv za vse. Starši celo uživajo, da otroka naščuvajo enega proti drugemu in ustvarijo povsem nepotrebno tekmovanje med njima. Tretjega otroka v družini psihologi imenujejo izgubljeni otrok, saj ga starši zanemarjajo oziroma bolj ali manj ignorirajo. »Odnosi v družini so vsebinsko vzpostavljeni tako, da starši otroke potiskajo k tlom in uničujejo njihovo samozavest. Cilj takega obnašanja je, da se otroci počutijo majhni in nepomembni. Hkrati starši v diktatorski maniri odločajo, kaj otrok sme ali ne sme, zmore ali ne. Tako se še enkrat pokaže, da se v družini vse vrti okrog staršev in njihovih potreb,« je opisala razmere Neova.

Po vzorcu staršev

Ena od bojazni otrok je, da bodo nekoč enaki ali podobni svojim staršem. Ameriška psihoterapevtka Michelle Piper pravi, da se to zgodi le manjšini. »Ko otrok odraste, čuti, da je nekaj hudo narobe, a pogosto na zna prepoznati kaj. Po glavi se mu vrti vzorec, da sta ljubezen in spoštovanje povezana z uslužnostjo, ki so jo morali nameniti svojim staršem, zato predvidevajo, da vsi odnosi delujejo na tak način,« je Piperjeva opisala, kaj se dogaja v čustvenem svetu nekoga, ki je odraščal ob starših temne triade.

Manjšina torej izbere obrambno taktiko. Za lastno zaščito se obdajo z okopi, zgradijo visok zid, postanejo manj občutljivi in izjemno neodvisni. »Naredijo vse, kar morajo, da lahko manipulirajo z drugimi in jih obravnavajo tako, kot da so njihovi starši. Gre za bolj ali manj pasivno-agresivni napad na starše preko drugih ljudi. Drugim torej počnejo tisto, kaj bi sicer želeli početi svojim temačnim staršem,« je na spletni strani zapisala Piperjeva.

Bolj pogost je tako imenovani voljni odziv, kar pomeni, da postavijo na stran svoje potrebe in skušajo ugoditi drugim. »Otrokom narcisistov je prisila, da služijo drugim, domača, zato se lahko povsem podredijo, se pretirano razdajajo in si nakopljejo na glavo še več narcisistov ali drugih mračnih osebnosti temne triade,« je njihovo žalostno usodo orisala Neova.

V katero smer bo zavilo življenje otrok staršev temne triade, je včasih odvisno od družinske hierarhije. Nekateri so se morda izognili hudim zlorabam med odraščanjem, a zlati otrok v primerjavi z grešnim kozlom praviloma potegne krajši konec.

»Otrok verjame, da bo vse v najlepšem redu, če bo ustregel mamici ali očku, verjame, da bo potem tudi ljubljen. Njegove izkušnje so ga naučile, da se napaka kaznuje s ponižanjem, zmerljivkami in oštevanjem. Tako pride do spoznanja, da je ničvreden in da njegove želje niso pomembne. Grešni kozel se med odraščanjem ni mogel primerjati z zlatim otrokom, a kot odrasel se navadno bolje znajde. Ko izkusi svobodo, je lahko bolj drzen in pripravljen več tvegati. Zaradi grenkih izkušenj s starši zagrabi svobodo z obema rokama in ima več možnosti, da si ustvari spodobno življenje,« je razmišljanje sklenila Neova.

Če ste se morda spraševali, kolikšen delež ljudi spada med osebnosti temne triade, vam s točnim podatkom ne moremo postreči. Po različnih raziskavah psihologi le predvidevajo za kolikšno populacijo gre, njihove ocene pa se gibljejo med enimi in desetimi odstotki.

Vir: Independent

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri