Čeprav znanost vztraja, da je jok povsem naraven, družba nenehno širi sporočila, da močan, čvrst moški ne toči solza.
Mnogo staršev vzgaja sinove tako, da če že jočejo, jočejo na samem. Fantje zato odrastejo s privzgojenim prepričanjem, da k moški identiteti spada zadrževanje solza, razen v času skrajne žalosti. Četudi so ženske na splošno sprejele to stališče, jih je veliko, ki menijo, da bi bilo treba dečke in moške spodbujati, da izražajo svoja močna čustva.
Kakorkoli že, zgodovina in biologija sta na strani solza.
Solze junakov in zmagovalcev
Do nedavnega je veliko kultur verjelo, da so solze znamenje človečnosti. Svetovna zgodovina in literatura sta polni moških na vodilnih položajih, ki so jokali v javnosti. Solze so pomenile, da je človek živel po kodeksu vrednot in poskrbel, da je znal pokazati čustva, ko je šlo kaj narobe. Srednjeveški bojevniki in japonski samuraji so pretakali solze v času epske tragedije, v zahodni kulturi je zmožnost moških, da zajokajo, izpostavila njihovo poštenost in integriteto. Abraham Lincoln je med svojimi govori uporabil strateške solze, sodobni predsedniki pa so mu sledili. Kljub vsemu so do nedavnega moški, ki izlivajo solze, veljali za šibke, neprave moške.
Zdi se, da se kultura po desetletjih grajanja solza, vrača k misli, da je jok pravzaprav odraz moške moči. V nedavni študiji, opravljeni na pensilvanijski univerzi, so udeleženci raziskave menili, da so moške solze znak poštenosti, medtem ko ženske z jokom kažejo čustveno šibkost. Pri obeh spolih so bile vlažne oči in rahlo trepetanje vek bolj sprejemljivi kot jok.
Jok in zdravje
Zdravstvene raziskave so našle veliko prednosti pri izražanju čustev s solzami. Ko ljudje potlačijo solze, se zadržana čustva, ki bi se sicer sprostila z jokom, zapečatijo in shranijo v notranjosti. Biokemija učinkuje na telo drugače, kot v primeru, če bi se čustva fizično sprostila. Sčasoma potlačena čustva privedejo do fizioloških sprememb, ki se kažejo v kliničnih simptomih, kot je visok krvni pritisk.
Družboslovci so pri moških odkrili povezavo med jokom in duševnim zdravjem. Študija, objavljena v reviji Psychology of Men & Masculinity, je pokazala, da so nogometaši, ki so zaradi neugodnega rezultata na tekmi potočili solze, bolj samozavestni. Počutili so se dovolj varne, da so zajokali pred soigralci, in so se zdeli manj zaskrbljeni zaradi pritiska vrstnikov.
Kdaj zadržati solze
Ob velikih prednostih, ki jih ponuja sprejemanje čustev in jok, se zlahka pozabi, da je včasih bolj primeren stoicizem, Nujni primeri, kot so nesreče ali nezgode, terjajo, da zadržimo solze preprosto zato, da lahko opravimo, kar je potrebno. Tudi vojaki se sredi bitke ne morejo ustaviti, da bi zajokali. Morda so prav vojaki skozi stoletja prispevali h kulturnemu vzponu podobe žilavega junaka suhih oči.
Krizno osebje mora ohraniti mir na terenu enako kot vojaki. Na področju kazenskega pregona, vojske in v večini javnih varnostnih služb prevladujejo moški. Kot zahteva njihovo delo, morajo imeti čustva na vajetih, ohraniti mirno glavo in se držati splošno veljavnega vzorca obnašanja.
Tudi v vsakdanjem življenju čustva sama po sebi redko rešujejo težave. Moški so morda bolj zdravi, če si dovolijo potočiti solze, a imajo vendarle pogosto osebne razloge, da jih zadržijo. Družinske stiske pogosto zahtevajo, da svoja čustva potisnejo v ozadje in so v oporo šibkejšim članom družine. Mirno vedenje seveda ne pomeni, da moški zanika svoja čustva, prav tako pa njegove morebitne solze ne pomenijo, da je čustveno nestabilen.
Medtem ko kulturni vetrovi premetavajo družbene norme sem in tja ter se trenutno nagibajo k sprejemanju čustvenega moškega, bodo moški in ženske še naprej sami ravnali po svojem občutku ter v skladu z osebnimi zgodbami in okoliščinami. Nekateri moški trdijo, da vzgoja močnega fanta terja zadrževanje solz, drugi menijo, da ženske želijo občutiti moško ranljivost le, kadar je to prikladno in primerno. Tako kot pri večini načinov vedenja je tudi pri solzah v nekaterih okoliščinah jok bolj primeren kot v drugih. Prava pot je dobra presoja, hkrati pa se je treba vzdržati in moških ne obsojati zgolj zato, ker zajokajo, ko jim je hudo.
Vir: PsychCentral
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
