Za sladkorno bolezen tipa 2 ni 'kriv' bolnik sam

Za sladkorno bolezen tipa 2 ni 'kriv' bolnik sam (foto: Shutterstock) Shutterstock
Vir: Jana
31. 1. 2018

Ker lahko z zdravim načinom življenja sladkorno bolezen tipa 2 uspešno odložimo v pozno starost, zanjo ni 'kriv' bolnik sam, saj je tudi sladkorna bolezen tipa 2 v prvi vrsti obolenje trebušne slinavke.

»Vse življenje je predebel. Jasno, da je zbolel za sladkorno.« »Ni bilo dovolj pol kranjske, pojedel je celi dve klobasi.« »Čisto nič ne hodi, samo vozil bi se. Ne vem, kako naj mu dopovem, da se mora gibati!« To je le del pripovedovanja bližnjih o vašem prijatelju s sladkorno boleznijo tipa 2 (SB tipa 2).

Če so te pripombe zoprne vam, si lahko le predstavljate, kako nadležne morajo biti samemu bolniku. Za SB tipa 2, za katero obolevajo predvsem odrasli in starejši in jo ima okoli 90 odstotkov vseh bolnikov s sladkorno boleznijo, je značilno, da trebušna slinavka izdela manj inzulina, kot ga telo potrebuje, telo pa se nanj tudi slabše odziva. V nasprotju s sladkorno boleznijo tipa 1, ko trebušna slinavka inzulina sploh ne proizvaja. Z zdravim načinom življenja bo količina inzulina, ki jo pri SB tipa 2 okvarjena trebušna slinavka še zmore proizvesti, zadostovala za dlje časa, nastanka bolezni pa dejansko ne moremo preprečiti.

S sladkorno vsak peti nad 65 let

Število bolnikov s sladkorno boleznijo, predvsem tipa 2, stalno narašča. Lani je zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni v Sloveniji prejemalo okoli 108.600 bolnikov, leta 2007 pa manj kot 80.000. Razloge za ta porast lahko pripišemo predvsem dolgoživi družbi, pojavu sladkorne bolezni pri nižji starosti, izboljšanemu zdravljenju, manjši umrljivosti in nezdravemu načinu življenja. Ker sta dejavnika tveganja za pojav SB tipa 2 predvsem debelost in telesna neaktivnost, so bolniki pogosto stigmatizirani. Krivično, saj je za kar 80 odstotkov pojavnosti tega tipa v resnici odgovorna genetika. Ali kot pojasni diabetologinja UKC Ljubljana in podpredsednica koordinativne skupine Nacionalnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni 2010-2020 dr. Jelka Zaletel, dr. med.: »Raziskave kažejo, da lahko približno 80 odstotkov pojavnosti SB tipa 2 pripišemo genetiki, 20 odstotkov pa življenjskemu slogu in drugim osebnim značilnostim posameznika.« Na trgu je več genetskih testov, tudi za odkrivanje nagnjenosti k sladkorni bolezni. Toda dr. Zaletel opozarja, da gre predvsem za tržne prijeme in da tovrstna testiranja v primeru sladkorne bolezni niso smiselna.

Že izguba 5 do 10 odstotkov telesne teže ima ugodne presnovne učinke

Čeprav je za nastanek SB tipa 2 odgovorna predvsem genetika, jo lahko z zdravim življenjskim slogom odložimo v pozno starost: »Da kolesca naše presnove čim bolj gladko tečejo, lahko v precejšnji meri poskrbimo tudi sami. Predvsem s primerno količino gibanja v vsakdanjem življenju, z uživanjem kakovostne hrane, ki vsebuje dovolj vlaknin, predvsem na račun sveže zelenjave, in s prizadevanjem za normalno telesno težo. Če posameznik že ima čezmerno telesno težo, svetujemo počasno zniževanje te, da telo izgublja tista tkiva, ki izločajo škodljive snovi. Po zmanjšanju za 5 do 10 odstotkov izhodiščne teže lahko že pričakujemo ugodne presnovne učinke zniževanja telesne teže. Na ta način pomagamo, da količina inzulina, ki ga še lahko izdela trebušna slinavka, zadošča za potrebe telesa. Še vedno pa trebušna slinavka propada z neko svojo prirojeno hitrostjo. Toda če z vplivom na telesno težo odložimo pojav SB tipa 2 v visoko starost, lahko rečemo, da smo bili pri tem zelo uspešni.«

Zanjo ni 'kriv' bolnik sam

Ne grenite življenja sladkornemu bolniku

V družbi, ki poveličuje mladost, vitkost in zdravje, je sladkorna bolezen stigma že sama po sebi. Če je bolnik še debel in telesno neaktiven, je samoobtoževanje še izrazitejše. Nič čudnega, saj se na SB tipa 2 lepi veliko predsodkov – da bolnik nezdravo živi, je len, neozaveščen, reven ... Povsem zgrešeno, opozarja diabetologinja dr. Zaletel: »Ti stereotipi so posledica nespretnega govorjenja o SB tipa 2 v širši javnosti. Nekateri bolniki zato recimo ne želijo prejemati revije Sladkorna bolezen, prejemali bi jo le v zaprti ovojnici. V nekem drugem okolju so se novoodkriti bolniki med seboj pogovarjali, da se ne bodo včlanili v društvo diabetikov, ker da so tam bolniki, ki so že na inzulinu in tako naprej. To temeljno nerazumevanje SB tipa 2 v veliki meri prispeva k stigmatizaciji. Najtežje za bolnike pa je, da na svojo bolezen pomislijo vsaj desetkrat na dan, ob vsakem prehranjevanju in gibanju, če je treba jemati zdravila in meriti sladkor, pa še pogosteje. Poleg tega mora vsak bolnik letno opraviti vrsto zdravniških pregledov, tako da je že sam s sabo zelo zaposlen. Pogosto mu življenje grenijo še njegovi bližnji, mu kar naprej gledajo v krožnik in se postavljajo v vlogo sodnika. Zgodi se, da se tudi praznovanja, ko naj bi bili ljudje drug drugemu opora v veselju, sprevržejo v zavijanje z očmi in odtegovanje priboljškov.« Spodbudni pa so vsaj anketni podatki, da bolniki v Sloveniji zaradi sladkorne bolezni praviloma niso prikrajšani pri delodajalcih, čeprav je na tem področju potrebno nadaljnje preučevanje.

Ključno je sprejemanje bolezni

Zaradi vsakdana z boleznijo in nerazumevanja okolice se bolniki s sladkorno boleznijo pogosto soočajo s sramoto, samoobtoževanjem, slabo samopodobo, strahom, zaskrbljenostjo, pogosteje kot drugi tudi z depresijo. Izkušnje dr. Jelke Zaletel kažejo: »Tak bolnik potrebuje močno oporo zdravstvenega tima. Če je tim vešč svojega dela, lahko bolnik še naprej živi svoje življenje in ima ob tem tudi sladkorno bolezen. Kako bolniki jadrajo s svojo sladkorno boleznijo, je v veliki meri odvisno od tega, kakšen pomol zgradimo. Pomembno je, da poleg bolnika na pogovor povabimo tudi njegove bližnje, na primer ženo in otroke. Sporočimo jim: vi ste še naprej žena, gospod je vaš mož in vaš oče. To, da ima sladkorno bolezen, pa bo urejal sam. Če bo imel kakšna vprašanja, se bo obrnil na zdravstveni tim.« Za kakovostno življenje s sladkorno boleznijo sta torej ključna sprejemanje bolezni in opolnomočen bolnik, ki mora s svojo doživljenjsko sopotnico skleniti premirje in jo kar se da mirno voditi skozi življenje. 

Besedilo: Slavka Brajović Hajdenkumer // Fotografije: Shutterstock

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri