Za enako možnost ozdravitve bolnikov z rakom v vzhodni in zahodni Evropi

Leta 2015 je zaradi raka umrlo 8,8 milijona ljudi po vsem svetu. Stopnja obolevnosti in umrljivosti pa naj bi še naraščala. To so krute številke, za katerimi se skrivajo težke življenjske preizkušnje bolnikov. Možnost preživetja bolnikov je večja v osrednji, manjša pa v vzhodni Evropi, saj je dostop do preventivnih programov, zdravljenja in rehabilitacije bolnikov z rakom tesno povezan z gospodarsko razvitostjo posameznih držav. »To je nesprejemljivo,« je na nedavnem posvetu o onkologiji, ki je potekal v Varšavi, dejal prof. Mark Lawler s Queens University iz Belfasta. Svoje trditve je ponazoril s primerom Severne Irske, kjer so s preventivnimi programi dosegli veliko višjo stopnjo preživetja bolnikov. »Države si morajo med seboj izmenjati izkušnje, da med njimi ne bo takšnih razlik. Ni lahko, tudi deset let lahko traja, da dosežemo spremembe. Vendar je izjemno pomembno, da dosežemo, da bo možnost ozdravitve enaka za bolnike v vzhodni in zahodni Evropi,« je dejal sogovornik, prepričan o tem, da je to s pomočjo pravih zdravstvenih politik mogoče.

V Sloveniji imamo dobre presejalne programe

Rak je bolezen, ki prizadene posameznika, njegove bližnje in celotno družbo. Evropske države si morajo zato prizadevati, da bi sprejele nacionalne programe zgodnjega diagnosticiranja raka, kakršne na srečo v Sloveniji imamo (Svit, Zora, Dora). Ob zgodnjih spremembah so namreč možnosti za preživetje veliko večje. Pomanjkanje zdravljenja, ustrezne terapije, pomanjkanje strokovnih kadrov – vse to so težave, s katerimi se srečujejo v državah, kjer je stopnja umrljivosti za rakom visoka. »Sprejeti je treba odločitve in povečati dostopnost do zdravljenja ter vlagati v nove raziskave, ki so izredno pomembne. Politika je del rešitve, mora pa nam stati ob strani,« je prepričan profesor Lawler. Prof. dr. Tit Albreht z Nacionalnega inštituta za javno zdravje je na omenjenem srečanju poudaril pomembnost nacionalnih preventivnih programov, ki pripomorejo k zgodnjemu odkrivanju sprememb in tako h kakovosti življenja bolnikov z rakom.

Poleg tega pa je treba večji poudarek nameniti tudi programom rehabilitacije, saj na srečo veliko bolnikov raka preživi, vendar se po zdravljenju težko spet vključijo v družbo. »Na žalost se velikokrat pacienti obravnavajo le v akutni fazi bolezni, ne pa tudi pozneje, ko ga je treba še vedno opazovati in spremljati, kaj se z njimi dogaja,« je nujnost takšnih programov zagovarjal profesor Albreht in hkrati opozoril na pomen celostne obravnave onkoloških bolnikov, saj lahko ta prinese najboljše rezultate zdravljenja. Vendar pa ne smemo ostati le pri besedah, treba je začeti tudi konkretna dejanja. Za primerjavo je profesor Lawler navedel protitobačno zakonodajo, ki so jo prvi uvedli ravno na Irskem. Veliko poguma politike je bilo treba, da so se stvari začele premikati, vendar so zdaj vidni sadovi. Ozaveščanje javnosti je pri tem izjemnega pomena, saj se številni še vedno ne zavedajo pomena preventivnih programov, ki so že marsikomu rešili življenje.

Češka primer dobre prakse

Rak ni ena sama bolezen, temveč več sto različnih. Te lahko vzniknejo v različnih tkivih in organih človeškega organizma. Razlikujejo se po pogostosti, zdravljenju in izidu, imajo pa tudi različne bolj ali manj znane dejavnike tveganje. Dr. Katalin Boer, onkologinja iz Budimpešte, je spregovorila o raku na dojkah, vodilnem vzroku smrti žensk, ki se je s sodobnim življenjem zelo razširil. Vsako leto namreč odkrijejo več kot 130 tisoč žensk s tem rakom. Med dejavniki tveganja za raka na dojkah je zelo pomembna starost. Največkrat se namreč pojavi med 55. in 64. letom starosti, najmanj ga je med mlajšimi ženskami. Če ga odkrijejo zgodaj, so možnosti za preživetje dobre. »Zelo pomembna je mamografija, ki pokaže prve zatrdline v dojki, mnogo žensk pa prve spremembe opazi že pred tem. Ko zdravniki ugotovijo, da gre za raka, morajo takoj preveriti, ali se je razširil tudi v druge organe.

Izključiti je treba, da je prišlo do razvoja metastaz,« poudarja onkologinja. Med petimi stadiji raka je za zdravljenje najbolj ugoden nulti, saj je ta skoraj stoodstotno ozdravljiv. Tudi zgodnji stadij (1 in 2) ima dobro, skoraj 98-odstotno pozitivno prognozo. Lokalni (3 stadij) ima 72-odstotno možnost ozdravitve, zadnji (metastatični) pa prodre v druge organe in je možnost ozdravitve le še 22-odstotna. Pogosto pa se tudi zdravljen rak na dojkah, odkrit v začetnih fazah bolezni, čez čas ponovi v metastatski obliki. Pomembno je, da raka na dojkah odkrijemo čim prej, nekaterim državam to uspeva. Izrael ima denimo Izrael ima najnižjo stopnjo odkritega raka na dojkah v zadnjem stadiju – odkrijejo ga že veliko prej, medtem ko raka na dojkah na primer v Rusiji pri več kot 25 odstotkih žensk odkrijejo šele, ko je ta že metastaziral. Največja pojavnost raka je sicer v Izraelu, Makedoniji in na Češkem, najnižja pa v Turčiji in Bosni. Smrtnost zaradi raka na dojkah je največja v Makedoniji, Srbiji, Črni gori, najmanjša pa na Češkem in v Bosni. »Češka je primer, kjer je raka na dojkah veliko, vendar je umrljivost nizka, kar pomeni, da delajo dobro,« je dejala Katalin Boer.

Bolj razviti – boljše preživetje

Pri obvladovanju raka seveda ni nepomembno, koliko sredstev države prispevajo za zdravstvo. Primerjava med vzhodnimi državami kaže, da Slovenija porabi 9,2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar je največ med vsemi primerljivimi državami, medtem ko zahodne države, kot so Francija in Nemčija, porabijo kar 11,5 odstotka. »Raziskave kažejo, da v državah, kjer namenjajo več denarja zdravljenju, zmanjšajo pojav novih primerov raka,« je na podlagi podatkov dejala onkologinja Boerjeva in dodala, da več kot 22 odstotkov evropskih držav sploh nima nacionalnega programa za obvladovanje raka. Izobraževanje, nacionalni presejalni programi, registri raka, zdravstvene politike, ki se osredotočajo na zgodnje odkrivanje raka. Vse to so pomembni dejavniki za obvladovanje raka. Prav tako kot preventivni pa so pomembni tudi rehabilitacijski ukrepi. Ti so smiselni od začetka zdravljenja do konca življenja, na kar je v Varšavi še posebej opozoril slovenski strokovnjak prof. dr. Tit Albreht in dodal, da je eden izmed pomembnih izzivov prihodnosti prav gotovo tudi celostna rehabilitacija bolnikov z rakom. <

Besedilo: Slavka Brajović Hajdenkumer // Fotografije: Katlin Boer, Tit Albreht in Mark Lawler, shutterstock

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord