Glede na raziskave v Sloveniji prebivalec nad petnajstim letom starosti spije približno deset litrov čistega alkohola na leto, kar nas uvršča v sam vrh EU.
»Pri pitju alkohola so najbolj na udaru jetra,« poudarja Sabina Horvat Goropevšek, iz vinarstva Horvat, ki se ponaša z skoraj šestdeset letno tradicijo. Jetra na uro razgradijo deset gramov čistega alkohola (pri moškem, pri ženski kakšen gram manj). To je količina, ki bi jo lahko spili in nas ne bi opijanila oziroma omamila. Redno uživanje vina v priporočenih količinah ob jedi ni škodljivo.
Vino namreč sodeluje pri boju zoper proste radikale, ki povzročajo rakava obolenja in ima še številne druge blagodejne vplive na človekovo telo. Prehrana z visokim deležem maščob v kombinaciji z majhnimi količinami vina je zato zdravilna, saj bi sicer mastna hrana pomenila presežek prostih radikalov, rdeče vino pa pomeni presežno zaščito pred njimi.
»Kadar pijem vino v družbi, ob posebnih dogodkih, ali samo naključnih srečanjih, ob prijateljih, znancih, gostih, ali pri turistih, je le-to največji užitek,« s pozitivno noto konča vinarka Sabina Horvat Goropevšek, ki deluje v družinskem podjetju, ki so znani po belem vinu iz Štajerske.
