Prof. dr. Igor Bartenjev je javnosti znan dermatolog, saj že vrsto let opozarja na škodljive vplive sončnih žarkov na kožo. Prizna tudi, da sam rad hodi na morje in na sonce, a se zaradi svojega vedenja poskuša čim bolje zaščititi pred škodljivimi vplivi.
Pogovarjala sva se o zaščiti pred soncem in o vplivih, ki jih ima sonce na kožo – skrajna posledica pretiranega izpostavljanja soncu je namreč obolevanje za kožnim rakom, ki pa je po njegovih besedah v skokovitem porastu.
Poletje je že skoraj tu, sonce je vse močnejše. Kaj moramo vedeti o soncu in njegovih vplivih na kožo?
Vsako leto govorim enako: o škodljivem vplivu sončnih žarkov na kožo. Po drugi strani pa naj povem, da tudi sam hodim na morje in na sonce, a se poskušam pred škodljivimi vplivi sonca čim bolje zaščititi. Po eni strani je treba vedeti, da je sonce nekaj, brez česar ni življenja, in da je naša koža na sonce pripravljena, res pa je, da se je nekaj spremenilo. Vse več je poškodb zaradi sončnih žarkov, po drugi strani pa ljudje danes več potujejo in se več izpostavljajo soncu kot v preteklosti.
Nekaj sonca potrebujemo že zaradi tvorbe hormonov, vitamina D – a če govorim kot dermatolog, lahko rečem, da je vpliv sončnih žarkov na kožo izključno škodljiv. Gre za dve vrsti posledic sončenja, zgodnje in pozne. Zgodnje posledice so predvsem sončna opeklina, ki je opozorilo, da je bilo sonca preveč, redkeje pride do tako imenovane fototoksične reakcije in še redkeje do alergije na sonce. Posredni zgodnji vplivi sonca na organizem so na primer poslabšanje rozace, pojavi se herpes ... Med pozne oz. odložene reakcije na sončenje pa spadajo staranje kože, premiki pigmenta, propadanje kolagena, pojavljanje žilic in v skrajni obliki predstopnja kožnega raka in kožni rak.
Kaj pa reakcija na sonce, ki se pojavi kot alergija, vendar le prvič, drugič in tretjič, ko se izpostavimo soncu?
To je neke vrsta alergija, pri kateri ne vemo natančno, za kaj gre. Niti ne gre za pravo alergijo. K meni prihajajo tudi ljudje, da jih prav zaradi tega pripravim na sonce. Ljudje tožijo, da dobijo, ko pridejo na sonce, drobne rdeče pikice, ki srbijo, čez nekaj dni pa mine in s kožo ni težav. Ne vem, zakaj gre, ne morem pa se znebiti vtisa, da je lahko del teh reakcij povezan s pretirano uporabo sredstev za zaščito pred sončnimi žarki. To so bolj ugibanja in tega verjetno nihče ne zna pojasniti.
Kakšna je priprava na sonce za ljudi s temi težavami?
Ni pravila, po katerem bi se ravnali vsi dermatologi. Sam svetujem, da se najprej jemlje betakaroten mesec dni, preden se izpostavljamo soncu. 10 dni prej svetujem antihistaminik, s seboj pa naj vzamejo kortikosteroid za prvih nekaj dni na soncu. Navadno potem ni težav.
Če se vrneva na pozne posledice sončenja – kako jih prepoznamo?
Pozne posledice se pojavijo zaradi dolgotrajnega, več let trajajočega izpostavljanja sončnim žarkom. Če gledamo kožo, ki je bila v življenju bolj izpostavljena soncu (roke, pleša, podlakti), ali pa kožo, ki je bila zaščitena z obleko, je videti precej razlik.
Koža je stara v obeh primerih, pa vendarle je staranje soncu izpostavljenih delov bistveno drugačno (gre za tako imenovano fotostaranje). Na mestih izpostavljanja soncu prihaja z leti do stanjšanja kože, gubanja, premikov pigmenta, ki se kažejo kot svetlejše ali temnejše lise. Pojavljajo se žilice, krvavitve v kožo, pa tudi motnje oroženevanja, ki so lahko zgolj starostne narave ali pa gre za predstopnje kožnega raka, ki je skrajna posledica vpliva sončnih žarkov na kožo.
Kako se koža sama zaščiti pred sončnimi žarki?
Koža ima več naravnih mehanizmov – zadebeli se rožena plast kože, ki deluje kot fizikalna ovira za sončne žarke. Koža proizvaja pigment, ki ga imenujemo melanin, torej postane rjava. Odvisno seveda od tipa kože in tu je bistvena razlika med ljudmi, ki so zelo temno pigmentirani in postanejo zelo rjavi, ter tistimi, ki so svetlo pigmentirani in jih sonce vedno opeče.
UV-žarki, ki prodrejo v kožo, delujejo na DNA v jedrih celic vrhnjice. Nastalo škodo, ki bi bila lahko usodna, popravijo tako imenovani reparacijski encimi, ki so sila pomemben mehanizem zaščite pred UV-žarki.
Kaj moramo vedeti o sončnih žarkih in kako kožo pred njimi zaščitimo?
Sončni žarki so elektromagnetno valovanje, katerega del doseže Zemljino površino. Za nas so, kar zadeva kožo, pomembni UV-žarki A in B. B-žarki v glavnem povzročajo opekline in pred temi se ščitimo z ustreznimi kremami, penami in geli, danes obstaja cela vrsta pripravkov. Na njih piše SPF (Sun Protective Factor) – to je zaščita samo pred žarki UVB in še to predvsem pred sončnimi opeklinami, ki pa niso edina posledica teh žarkov.
Faktor pomeni večkratnik časa, koliko smo lahko izpostavljeni soncu, preden se bo razvila opeklina. Večja težava je z UVA-žarki, ki nas ne opečejo in smo jih včasih imeli za 'dobre'. Danes vemo, da povzročajo v celicah nemir, saj tvorijo proste radikale, ki vplivajo na spreminjanje celic, da se starajo, saj so njihove sposobnosti obnavljanja slabše. Ti mehanizmi, kot kaže, vplivajo celo na nastanek melanoma.
Kako naj izberemo sredstvo za zaščito pred soncem?
Izberemo sredstva priznanega proizvajalca, kar najbrž zagotavlja, da so njegove navedbe tudi preverjene. Sredstvo mora biti koži primerno, imamo namreč celo vrsto preparatov; od gelov, pen, krem, razpršil do olj. Izberite svoji koži in regiji telesa primerno sredstvo. Če imate na primer zelo mastno kožo, se ne mažite z olji. Naj bo fotoobstojno (Foto Stabile) ter vodnoobstojno (Water Proof).
Namažite se 20 minut prej, preden greste na sonce, in nanos obnavljajte vsakih nekaj ur, saj se ta sredstva na soncu in v vodi razgrajujejo in izpirajo. Nanesite ustrezno količino. Izberite tudi sredstvo za po sončenju, ki bo kožo obnovilo in nahranilo.
Enako velja za otroke?
Za otroke so linije izdelkov, izdelane prav zanje, a niso veliko drugačne. Zanje uporabimo višje faktorje, sploh na začetku uporabimo visok faktor. Sredstva so tudi posebej preverjana, da ne dražijo.
Kakšna pa je primerna količina sredstva, ki ga namažemo na kožo?
Če imamo v mislih kremo, potem potrebujemo za en namaz celega človek, ki je povprečno velik, približno 30 g.
Je obolevanje za kožnim rakom dandanes zelo pogosto?
Kožnega raka je danes več kot pred desetletji. Precej zaradi tega, ker ljudje živimo dlje, delno pa zaradi spremenjenega življenja. Tu igra izpostavljanje soncu precejšnjo vlogo. Najbolj se je povečalo število najnevarnejšega raka, ki se pojavlja na koži in mu pravimo maligni melanom. Število na novo odkritih melanomov se zadnja desetletja vsakih osem do 10 let podvoji. Del povečanja gre tudi na račun boljše diagnostike.
Kako prepoznamo nevarno pigmentno znamenje?
Takšno znamenje iščemo glede na kriterije ABCDE. A pomeni asimetrijo, B nepravilno omejitev, C spreminjanje barve ali pa črno barvo, E pa evolucijo oziroma spreminjanje znamenja. Tega ne moremo spremljati pri zelo majhnih znamenjih, zato je zelo pomembna tudi velikost, kriterij D ali diameter. ABCDE kriteriji so izrednega pomena. Kadar imamo tri znake od petih, je smiselno znamenje izrezati.
Eva Jandl
