Vrtnarite lahko s pomočjo fenološkega koledarja, ki upošteva naravne pojave

4. 2. 2017 | Vir: Jana
Deli
Vrtnarite lahko s pomočjo fenološkega koledarja, ki upošteva naravne pojave (foto: profimedia)
profimedia

Ali poznate letne čase narave? Natančno opazovanje naravnih procesov je osnova za fenološki koledar, ki vrtnarjem in kmetovalcem od nekdaj daje pomembna spoznanja.

Kmečki pregovori, kot je: "Ko cveti lapuh, lahko sejete korenje in fižol", in opazovanje narave so osnova fenološkega koledarja. Opazovanje narave je vedno pomagalo vrtnarjem in kmetovalcem, da so pravočasno pripravili grede in polja. Če natančno opazujete, lahko v gozdu, na travniku in vrtu vidite letno ponavljajoče se in natančno sosledje začetka cvetenja, razvoja listov, zorenja plodov in obarvanja listov. S takšnim potekom se ukvarja posebna znanost: to je fenologija, ki je nauk o pojavih. Zajema razvojne korake določenih divjih, okrasnih in uporabnih rastlin ter opazovanja živalskega sveta, kot je prihod prvih lastovk ali smukanje prvih majskih hroščev. Iz teh naravnih pojavov je nastal fenološki koledar.

Izvor fenologije

S fenološkim opazovanjem razvoja in dogajanj v življenjskem ciklusu rastlin so najprej začeli na Japonskem, kjer so spremljali razvoj in potek cvetenja češenj. Najstarejši zapiski o tem segajo v leto 812. V Evropi so nastali prvi fenološki zapisi šele okrog leta 1500. Lekarnar iz Krakova je spremljal olistanje in cvetenje nekaterih zdravilnih rastlin. Za utemeljitelja fenologije velja švedski naravoslovec Carl von Linné (1707–1778). Ustvaril je temelj za sodobno razvrstitev rastlin in živali, polega tega pa sestavil tudi koledar cvetenja in na Švedskem uredil prvo fenološko mrežo opazovalcev. Leta 1751 je v delu Philosophia Botanica opisal metode sestavljanja fenoloških koledarjev rasti na osnovi olistanja, cvetenja, zorenja plodov in odpadanja listja ter jih poskušal pojasniti z vremenskimi vplivi.

Opazovanja v Sloveniji

Na ozemlju Slovenije je prva fenološka opazovanja pri opisu razvoja različnih rastlinskih skupin uporabil Giovanni Antonio Scopoli, ki je leta 1761 sestavil Calendarium Florae Carniolicae. Prelomnica za razvoj fenološke dejavnosti pri nas je leto 1950/1951, ko se je začela oblikovati mreža posebnih fenoloških postaj. Fenološka postaja predstavlja širše opazovalno območje, zato so pri izbiri njene lokacije upoštevane pedoklimatske in reliefne značilnosti območja ter zastopanost izbranih rastlinskih vrst. Fenološke postaje so večinoma v bližini meteoroloških postaj. Na začetku je bilo glede na veliko klimatsko raznolikost Slovenije majhno število postaj, leta 1950 le okoli 30. Pozneje se je število iz leta v leto povečevalo, tako da je bilo v 60. letih že več kot 120 postaj. Po letu 1990 je v naši državi 61 fenoloških postaj, ki so razporejene po regionalnem klimatskem ključu.

Indikatorske rastline

Razvoj določenih indikatorskih rastlin, kot so zvončki, bezeg in hrast, določa fenološki koledar. Začetek in trajanje njegovih desetih letnih časov – predpomlad (2. dekada februarja–1. dekada marca), zgodnja pomlad ( 2. dekada marca–2. dekada aprila), prava pomlad (3. dekada aprila–1. dekada maja), zgodnje poletje (2. dekada maja–1. dekada junija), pravo poletje (2. dekada junija–1. dekada avgusta), pozno poletje (2. dekada avgusta), zgodnja jesen (3. dekada avgusta–1. dekada septembra), prava jesen (2. dekada septembra–3. dekada oktobra), pozna jesen (1. dekada novembra) in zima (2. dekada novembra–1. dekada februarja) – se razlikujeta od leta do leta in od kraja do kraja. Zaradi blage zime se v nekaterih pokrajinah predpomlad lahko začne že januarja, medtem ko v mrzlih letih ali gorskih področjih zima lahko traja še ves februar. Fenološki koledar je zelo zanimiv predvsem zaradi primerjave med posameznimi leti. Tako je zima pri nas – najbrž zaradi spremembe podnebja – postala krajša, vegetacijski čas pa v povprečju daljši za dva do tri tedne. Fenološki koledar pomaga tudi pri načrtovanju vrtnih opravil: z njim lahko opravila, kot sta setev in obrezovanje različnih rastlin, povsem prilagodite ritmu narave.

Vrtnarjenje

Namesto po določenem datumu se lahko ravnate tudi po razvoju narave. Če v zgodnji pomladi cvetijo forsitije, je najboljši trenutek za obrezovanje vrtnic. Ko se s cvetenjem jablan začne predpomlad, je temperatura tal tako visoka, da semena trav dobro klijejo in lahko posejete novo trato. Prednost fenološkega koledarja je, da velja tako za blage kot hladne pokrajine, neodvisno od tega, ali se sezona po dolgi zimi začne šele pozno ali že zgodaj.

Jasna Milinković

Novo na Metroplay: Alya o trenutkih, ki so jo izoblikovali, odraščanju in ljubezni do mnogih stvari v življenju